Odcepitev v Združenih državah Amerike

Zgodovina

Leta 1860 odcepitev ni bila nova grožnja. O njej se je razpravljalo že leta 1776, ko je celinski kongres želel obdavčiti vse kolonije na podlagi števila prebivalcev, ki je vključevalo tudi sužnje. Južna Karolina je grozila, da se bo zaradi tega vprašanja odcepila od preostalih 12 kolonij. Od takrat pa vse do začetka ameriške državljanske vojne se je ob vsakem manjšinskem ločitvenem sporu (pogosto zaradi suženjstva) uporabljala grožnja z odcepitvijo. To je bilo zaskrbljujoče, ko se je leta 1787 v Filadelfiji sestala ustavna konvencija. Odcepitev je bila tesno povezana z razmišljanjem članov stranke whigov. Po njihovem mnenju je bil upor (kot je bil leta 1776) pravica države proti vsaki obliki despotskevlade.

Ko se je Jug odcepil leta 1860-61, je bil eden od argumentov, da je bila leta 1776, ko se je trinajst kolonij uprlo Veliki Britaniji, to tudi odcepitev. Drugi so trdili, da sta se situaciji zelo razlikovali. Trinajst kolonij se je uprlo Veliki Britaniji, niso pa se od nje odcepile. Posledica tega je bila ameriška revolucionarnavojna. Prav tako lahko trdimo, da so se južne države uprle Uniji. Vsaka od kolonij se je imela za suvereno državo in je vodila vojno za neodvisnost v sodelovanju z dvanajstimi drugimi suverenimi državami.

Razlogi za odcepitev

Po vojni se znanstveniki niso strinjali, kaj je bil vzrok državljanske vojne. Nesoglasja se nadaljujejo še danes. Mnogi so trdili, da je bil glavni vzrok vojne suženjstvo. Južne države so ga želele nadaljevati, severne pa ustaviti. Drugi pravijo, da suženjstvo ni bilo glavno vprašanje. Kot glavna vzroka navajajo pravice zveznih držav in obdavčitev.

Vsaka država, ki se je odcepila, je napisala "člen o odcepitvi", v katerem je uradno izjavila, da zapušča Unijo. Štiri države, Teksas, Mississippi, Georgia in Južna Karolina, so dodale "Izjavo o vzrokih". Te izjave so bile napisane za podrobnejšo razlago razlogov za izstop.

Georgia

Gruzija je navedla naslednje razloge za prenehanje povezav z Združenimi državami Amerike. Ti razlogi so bili naslednji:

• Zvezna vlada je oslabila varnost Gruzije, motila njen mir in spokojnost ter ni hotela spoštovati njene ustavne pravice do lastnine - afriških sužnjev.

• ZDA so Gruziji preprečile "enakopravno uživanje skupnih ozemelj republike"." Kompromis iz Missourija je bil razveljavljen s kompromisom iz leta 1850, ki je dodatno omejil suženjstvo na novih ozemljih.

• ZDA so sovražno nastrojene do Gruzijcev. Gruzija je ostala navezana na Unijo zaradi navade in občutka tradicije. Upali so, da bo čas spremenil to sovražnost do Georgie, ki so jo gojile države, ki niso bile sužnjelastniške, vendar se ni spremenila.

• "Lincolnova stranka", ki se imenuje republikanska stranka, je skorumpirana in je nedvomno proti suženjstvu.

Mississippi

Mississippi je v svoji izjavi o vzrokih zapisal, da je suženjstvo potrebno za njihovo trgovino. Dodali so, da lahko v našem vročem podnebju delajo le črnci. Sever nam daje le dve možnosti: ali ukinitev suženjstva in popolno uničenje ali izstop iz Unije. Med njihovimi razlogi so bili tudi:

• Združene države nam odrekajo lastninsko pravico na sužnjih. Zavračajo zaščito te pravice povsod, kjer je vlada ZDA pristojna.

• V svobodnih državah ni uveljavil zakona o ubežnih sužnjih iz leta 1850, s čimer se je strinjal.

• Želi družbeno in politično enakopravnost za črnce ter spodbuja upore sužnjev.

• Sever je s svojimi šolami, časopisi in prižnico popolnoma proti nam.

• Želi uničiti suženjstvo, ne da bi ponudil kar koli, kar bi ga nadomestilo.

• Prekršila je vse pogodbe z nami in želi uničiti našo družbo.

Južna Karolina

Južna Karolina je svoje razloge za izstop navedla v Izjavi o nujnih razlogih, ki je bila sprejeta 24. decembra 1860. Razlogi so bili naslednji:

• Zvezna vlada je večkrat kršila ustavo Združenih držav, saj ni spoštovala pravic zveznih držav, ki si jih je pridržala zvezna država Južna Karolina. Južna Karolina je to v preteklosti spregledala zaradi spoštovanja želja drugih sužnjelastniških držav. Vendar tega ne more več početi.
• Časopis Charleston Mercury je ob izvolitvi predsednika Lincolna zapisal: "Čaj je bil vržen čez krov, revolucija leta 1860 se je začela."
• Lincoln ni zmagal v številnih južnih državah in v nekaterih državah ga niso uvrstili na volilni seznam, kar je povzročilo razburjenje v večini južnih držav.

• Leta 1776 je trinajst kolonij razglasilo pravico do samouprave. Kadar so interesi dveh ljudi različni, mora biti vsak od njiju sposoben upravljati sam, sicer ne more biti svoboden. Južne države so zdaj v enakem položaju, kot je bilo trinajst kolonij do Velike Britanije. Vlada ZDA je postala despotska vlada, podobno kot je postala Velika Britanija. Prebivalci južnih držav menijo, da se morajo znebiti te oblasti in si izboriti lastno svobodo.

• Južne države so v kongresu Združenih držav Amerike v manjšini in so nepravično obdavčene. Davki niso namenjeni ustvarjanju prihodkov za ameriško vlado. Namenjeni so severni proizvodnji in rudarstvu. Večina davkov, pobranih na jugu, se porabi na severu.

• Zunanja trgovina Združenih držav temelji na južnjaškem kmetijstvu. Vendar južna mesta ne smejo opravljati zunanje trgovine. Leta 1740 je bilo v Južni Karolini pet ladjedelnic, ki so opravljale trgovino z Evropo. Zdaj se trgovina izvaja le iz severnih pristanišč.

• Vlada Združenih držav Amerike je postala enaka vladi z neomejenimi pooblastili, ki je bila strmoglavljena v revolucionarni vojni. Želijo imeti oblast nad vsemi institucijami v državi, vključno s suženjstvom.

• Ustava Združenih držav Amerike je bila poskus, ki je spodletel. Južne države so se držale ustave, medtem ko so jo severne države spodkopavale v svojo korist. Ustavna jamstva ne obstajajo več in države nimajo več enakih pravic. Zvezna vlada je postala sovražnik sužnjelastniških držav in te ne bodo imele več možnosti samoupravljanja ali samozaščite.
• Mislili so, da imajo privilegij, da imajo svoje sužnje.
• Prvo nasilno dejanje med konfederacijskimi državami in zveznimi državami je bilo v Fort Sumterju v Južni Karolini.

Teksas

Teksas je postal država 29. decembra 1845 z zagotovilom, da bo postal enakopravna država v Uniji, in bil sprejet z lastno ustavo. Ta ustava je ščitila in ohranjala institucijo, znano kot suženjstvo. Teksas se je odpovedal suverenosti in se pridružil Združenim državam, da bi spodbujal blaginjo, varnost in svobodo svojega ljudstva. Njena izjava o vzrokih je vključevala:

• Zvezna vlada želi uničiti suženjstvo v Teksasu in drugih suženjskih državah. Ta nelojalnost severnih držav je razbojnikom v zvezni državi Kansas omogočila, da teptajo zvezne zakone in rušijo suženjstvo.

• Z nasiljem in množičnim pravom so severne države nameravale poteptati pravice južnjaških državljanov.

• Zvezna vlada ni zaščitila ljudi in premoženja zvezne države Teksas, saj je dovolila, da na naši meji živijo indijanski divjaki. Pred kratkim je dovolila mehiškim razbojnikom, da vdirajo v Teksas. Država je morala nositi stroške zaščite svojih državljanov, zvezna vlada pa jih ni povrnila.

• Teksas ni več tako varen, kot je bil, ko je bil Republika Teksas.

Sorodne strani

• Časovni potek dogodkov, ki so pripeljali do ameriške državljanske vojne
• Mejne države (ameriška državljanska vojna)
• 51. država
• Južna liga
• Odlok o odcepitvi
• Druga republika Vermont
• južnjaški nacionalizem
• Submissionist