Odcepitev v Združenih državah se nanaša predvsem na odcepitev zvezne države. Nanaša se na začetek ameriške državljanske vojne, ko je Južna Karolina 20. decembra 1860 uradno razglasila odcepitev od Združenih držav. Po volitvi Abrahama Lincolna so med januarjem in februarjem 1861 sledile še druge južne zvezne države: Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Teksas. Te prvotne odcepljene države so februarja 1861 ustanovile Konfederativne države Amerike s sedežem v Montgomeryju v Alabami. Nato so se 12. aprila 1861 pri trdnjavi Fort Sumter v Charlestonu v Južni Karolini začele sovražnosti, kar je sprožilo celovito vojno.
Vzroki in motivi
Glavni vzroki odcepitve so bili spor glede razširjanja suženjstva v nove zvezne države in ozemlja, gospodarske in kulturne razlike med industrializiranim severom in kmetijskim jugom ter vprašanja suverenosti zveznih in državnih pravic. Izvolitev Lincolna, predstavnika republikanske stranke, ki se je zavzemala proti širjenju suženjstva v nove teritorije, je mnoge voditelje južnih držav prepričala, da bodo njihove interese glede suženjstva in politične moči ogroženi.
Ustanovitev Konfederacije in politični razvoj
Konfederativne države so sprejele lastno ustavo, ki je bila v veliki meri prevedena iz ameriške ustave, vendar je eksplicitno ščitila suženjstvo in dala večjo suverenost posameznim državam. Za začasnega predsednika Konfederacije je bil izbran Jefferson Davis. Glavno mesto Konfederacije je bilo sprva v Montgomeryju v Alabami, kasneje pa se je prestavilo v Richmond v Virginiji.
Širitev odcepitve in odziv Unije
- Napad na Fort Sumter: 12. aprila 1861 je začetek oboroženih spopadov, po katerem je predsednik Lincoln 15. aprila pozval k 75.000 prostovoljcem za zatrtje odcepitve. Ta ukrep je povzročil, da so se Konfederaciji pridružile še nekatere zvezne države: Virginija (razen severozahodnih okrožij), Arkansas, Tennessee in Severna Karolina.
- West Virginia: Severozahodna območja Virginije so ostala zvesta Uniji; leta 1863 so se organizirala kot nova zvezna država West Virginia.
- Obmejne države: Nekatere Severne in obmejne države (npr. Delaware, Maryland, Kentucky, Missouri) so ostale v Uniji kljub prisotnosti suženjstva ali delnim odcepitevnim sentimentom.
Pravni in mednarodni vidiki
Vprašanje, ali je posamezna država upravičena do odcepitve, je sprožilo obsežen ustavnopravni spor. Vlada Združenih držav je secesijo razglasila za nezakonito in ni priznala legitimnosti odcepljenih držav kot neodvisne države. Konfederacija pa je trdila, da ima vsaka država pravico do odcepitve iz suverenih razlogov. Na mednarodnem prizorišču Konfederacija ni dobila uradne priznave pomembnih evropskih sil (Velika Britanija in Francija nista priznali Konfederacije kot suverene države), kar je omejilo njeno diplomacijo in gospodarsko osnovo.
Posledice
Odcepitev je neposredno vodila v ameriško državljansko vojno (1861–1865), najkrvavejši konflikt v zgodovini ZDA, ki je imel globoke družbene, politične in gospodarske posledice. Konfederacija je obstajala vse do kapitulacije njenih glavnih sil in poveljnikov leta 1865. Po vojni so bile odcepljene zvezne države ponovno vključene v Unijo skozi postopke rekonstrukcije, vendar so posledice – zlasti glede rasnih in družbenih razmer – zaznamovale ZDA še desetletja.
Čeprav je bil politični center odcepitve predvsem južnjaški odpor proti omejevanju suženjstva in izgubi državne avtonomije, je bilo v vsaki državi tudi močno notranje razhajanje: mnogi posamezniki in skupnosti so ostali zvesti Uniji ali nasprotovali odcepitvi zaradi ekonomskih, moralnih ali praktičnih razlogov.

