Khan: definicija, izvor in pomen vladarskih nazivov (khatun, khanum, khagan)

Raziščite pomen in izvor naslova Khan ter sorodnih nazivov (khatun, khanum, khagan): zgodovina, etimologija in vladarski kontekst v Srednji in Južni Aziji.

Khan (tudi xan, han) pomeni "vladar", "poglavar" ali "poveljnik" in je bil zgodovinsko uporabljen kot naslov za vladarje pri številnih turških, mongolskih in drugih stepnih ljudstvih.

Izvor in etimologija

Morda izhaja iz altajskega jezika oziroma iz skupnih turško-mongolskih jezikov; pogosto se v literaturi navaja koren *qan/*xan kot skupni izvor. V nekaterih raziskavah se omenja tudi vpliv ali sorodnost z izrazi iz mongolskega in sorodnih jezikov, kot je ruanruan. Natančna etimologija ostaja predmet razprav, saj se oblika in pomen naslova pojavljata v različnih jezikovnih panogah in obdobjih.

Zgodovna raba

Na stepah je bil naslov khan pogosto uporabljen za vodjo plemena, zavezništva ali manjšega državnega tvorca (hanata). Večji, združeni imperiji so imeli višji naslov khagan (včasih zapisan tudi kot qaγan), ki je pomenil "kralj/veliki khan" ali "khan khanov" — torej imperatorski naslov nad več khani.

• Primeri khaganatov vključujejo Göktürkski khaganat in mongolsko institucijo "Veliki khan" (často imenovan tudi khagan), pri čemer so Čingisa imenovali tudi "veliki khan".
• Primeri bolj lokalnih ali regionalnih khanatov so bili zlata horda (Golden Horde), Krimski khanat, Hanat Bukhara, Hanat Khiva in drugi centralnoazijski ter kavkaški hanati.

Razmerje med khan, khagan in drugimi naslovi

Khagan pomeni "khan kanov" in označuje višji, imperatorski položaj; pogosto pa se v govoru in pisavi khagan napačno ali priročno "skrajša" na Khan. Podobno se perzijski naslov šahanšah ("kralj kraljev") običajno poenostavi v šah. V osmanski praksi so imena z besedo "veliki" uporabljali kot častni dodatki (npr. "veliki sultan"), prav tako so mongolski in turški vladarji nosili različne stopnje honorifikov.

Ženski naslovi

Ženska različica naslova je bila khatun ali khanum. Khatun je bila zgodovinsko uporabljena za soproge ali misthede mogočnejših vladarjev in plemenske elite (na primer v središčih srednje Azije in pri Mongolih). Oblika khanum se je v kasnejših stoletjih razširila v turških in perzijskih govorečih okolijih kot vljuden naslov za ženske (primerno "gospa").

Moderna raba in dediščina

Danes se naslov Khan pogosto uporablja kot del imen, priimkov ali častnih nazivov. V Južni Aziji (Indija, Pakistan, Bangladeš), v Srednji Aziji in v Iranu in drugih regijah ostaja kot družinski priimek, častni naziv ali del tradicionalne naslovne prakse. V nekaterih skupnostih še vedno označuje plemensko ali lokalno avtoriteto; drugod je postal zgolj družinsko ime brez formalne politične moči.

Opombe in pogoste zmede

• Naslov khan ni enoten po pomenu v vseh obdobjih in regijah — lahko pomeni lokalnega poglavarja, vojaškega poveljnika ali vrhovnega vladarja, odvisno od konteksta.
• Ljudem pogosto zamenjujejo khan in khagan, saj se drugi v praksi pogosto skrajšajo na prvi. To lahko vodi v napačno razumevanje hierarhije v preteklosti.
• Prehod iz titule v priimek v Južni Aziji je zgodovinski proces, povezan z islamskimi in srednjeazijskimi vplivi ter lokalno socialno mobilnostjo.

Skupaj je naslov Khan pomemben del zgodovine Evrazije: od mobilnih stepnih imperijev do sodobnih družinskih imen in kulturnih identitet, s številnimi oblikami in pomenskimi odtenki skozi čas.

Mongolski imperij

Uporabljali so ga Mongoli v svojem mongolskem cesarstvu.

Naziv "khan" je postal znan, ko je Mongol Temudžin osvojil večino Evrazije in ustanovil mongolski imperij. To je bil največji kopenski imperij, kar jih je svet videl.

Pogosto ga imenujejo Džingiskan. Njegov pravi naziv pa je bil kagan.

Mongolski imperij se je razdelil na Ilhanat v Perziji in Čagatajski kaganat v Srednji Aziji.

Mongolski imperij, ki mu je vladal Džingiskan

Išči po črki