Armensko kraljestvo (331 pr. n. št. – 428 n. št.): zgodovina in vladarji

Armensko kraljestvo (331 pr. n. št.–428 n. št.): poglobljena zgodovina, vladarji, meje in vplivi od Tigrana II do Arsacidov — vse ključne epizode in arheološke najdbe.

Armensko kraljestvo je bilo neodvisno monarhično območje v obdobju od približno 331 pr. n. št. do 428 n. št. V svoji najbolj razširjeni in močnejši fazi je pogosto dobilo naziv »Armensko cesarstvo«, saj je pod posameznimi vladarji nadziralo velike teritorije in je bilo pomemben igralec na vzhodu Sredozemlja in Kavkaza.

Zgodovinski nastanek in razvoj

Po propadu Ahemenidskegacesarstva je bila nekdanja armenska satrapija razdeljena na številna manjša kneževstva in klanska ozemlja (ocenjujejo približno 120). Ko je propadlo tudi Selevkidskega cesarstva, naslednice helenističnega sveta po Aleksandra Velikega, je na območju nastajala nova politična ureditev. Hellenistično obarvano armensko državo je okoli leta 190 pr. n. št. ustanovil Artaksij I. (Artaxias I), s čimer se je začelo obdobje artaksidejske dinastije.

Vrhunec moči: Tigran II.

Armenija je dosegla največji orožni in politični vpliv pod kraljem Tigranom II. (Tigran Veliki), ki je vladal približno med letoma 95 in 55 pr. n. št. Njegova država je segala preko območij Kavkaza ter delov današnje vzhodne Turčije, Sirije in Libanona ter je včasih dosegala tudi obale Sredozemskega morja. Pod Tigranom je Armenija za krajši čas postala ena najmočnejših držav v regiji in so jo dojemali kot pomembno velesilo, ki je tekmovala z Rimom in Partskim imperijem.

Rimski in partijski vpliv ter spremembe oblasti

V 1. stoletju pr. n. št. so se v Armenijo vse bolj vmešavali Rimsko in Parti. Romanizacija ozemelj in vojaški posegi huje prizadenejo nekatere armenske vladarje; že okoli 66 pr. n. št. je bila država pod močnim rimskim vplivom in v naslednjih sto letih je potekalo skoraj neprestano prepletanje rimskih in partijskih interesov. Leta 12 n. št. so Rimljani odstavili nekatere predstavnike artaksidejske dinastije — to je sprožilo obdobje notranjih spopadov in vmešavanja sosednjih sil. Po letu 54 n. št. je na prestolu Armenije v različnih fazah prevladovala dinastija Arsacidov, sorodna partijski kraljevi družini Arsakidov.

Razdelitev in ukinitev kraljestva

Leta 387 n. št. so veliki imperiji dosegljivo razdelili Armenijo: zahodni del je prišel pod vpliv Bizanca, vzhodni del pa pod sasanidsko Perzijo (perzijsko Armenijo). V tej razdelitvi je vzhodna (perzijska) Armenija ostala pod nadzorom armenskih kraljev iz dinastije Arsacidov vse do leta 428 n. št., ko so Sasanidi dokončno ukinili armensko kraljestvo in vzpostavili marzpanat (provincijsko upravno enoto pod sasanidskim guvernerjem). S tem se je končalo večstoletje avtonomne kraljevske oblasti in odprla pot k novi politični ureditvi regije.

Vera, kultura in pismenost

Ena izmed ključnih prelomnic v življenju armenske družbe je bila uradna sprejem kristjanstva kot državne vere. Pod vladarjem Tiridatom III. in s pomočjo svetnika Gregorija Razsvetljenega (Gregory the Illuminator) je Armenija zgodaj v 4. stoletju sprejela krščanstvo — pogosto navajajo leto 301 kot leto državnega spreobrnjenja, zaradi česar jo štejemo za prvo državo, ki je sprejela krščanstvo kot uradno vero. Ta odločitev je močno oblikovala armensko cerkveno in kulturno identiteto.

Pomemben mejnik v kulturnem življenju je bila izumitev armenske pisave s strani Mesropa Maštoca (Mesrop Mashtots) okoli leta 405 n. št. Ta pisava je omogočila prevode svetih spisov, razvoj liturgije in vzpostavitev bogate klasike in rokopisne tradicije, kar je bistveno utrdilo etnično in versko identiteto Armencev. Centri, kot je Etchmiadzin, so postali duhovna in kulturna središča.

Jezik, prebivalstvo in nasprotja

Armenski jezik se je na tem ozemlju uveljavljal postopoma; že v helenističnem obdobju in v nadaljevanju so se armenski govori uveljavili v različnih delih Male Azije in južnega Kavkaza. Originalni pomen območij Spodnje Armenije, vključno z nekaterimi območji današnjega Karabaha, fotografira prisotnost armenskih jezikovnih skupnosti od helenističnega obdobja naprej — današnji Armenci so v veliki meri potomci teh lokalnih prebivalcev in mešanic s priseljenci skozi stoletja.

Ureditev, gospodarstvo in mestne strukture

Armensko kraljestvo je imelo položaj pomembne prometne in trgovske povezave med vzhodnim Sredozemljem in notranjostjo Azije. V času Tigrana so bila zgrajena novo ustanovljena mesta (najbolj znano je bilo Tigranocerta), razvijalo se je kovinarstvo, izdelava kovancev, gradbeništvo in cerkveno ter dvorno življenje. Vojaška organizacija, zavezništva in spremembe lojalnosti med plemstvom so pogosto določale notranjo politiko in usodo kraljestva.

Dediščina

Armensko kraljestvo (331 pr. n. št. – 428 n. št.) je ključno obdobje za oblikovanje armenske identitete, cerkvene tradicije in pismenosti. Njegove politične spremembe in kulturni dosežki so imeli dolgotrajen vpliv na orientacijo regije in so priprli temelje kasnejših armenskih državnih tvorb, cerkvenih institucij in bogate literarne zapuščine, ki je preživela v rokopisih in spomenikih do danes.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenovalo armensko kraljestvo?

V: Kako ga včasih imenujejo?

V: Kdaj je vladalo na starodavnem Bližnjem vzhodu?

V: Koliko kraljevskih dinastij je vladalo v njegovi zgodovini?

V: Kdo je bila prva dinastija, ki je vladala v Armeniji?

V: Kdo je bila zadnja dinastija, ki je vladala v Armeniji?

V: Kakšen jezik so govorili v stari Armeniji?

Išči po črki