Džingiskan

Zgodnje življenje

Rodovnik

Temudžin je bil po očetovi strani v sorodstvu s Khabul Chanom, Ambaghajem in Qutula Chanom, ki so vodili mongolsko konfederacijo. Ko je kitajska dinastija Jin leta 1161 prešla od Mongolov k Tatarjem, so uničili Khabul Khana. Čingizov oče Jesügei (vodja Boržiginov ter nečak Ambaghaja in Kutulahana) je postal vodja vladajočega klana Mongolov, vendar je ta položaj izpodbijal konkurenčni klan Tayichi'ud, ki je izhajal neposredno iz Ambaghaja. Ko so Tatari po letu 1161 postali premočni, je Jin preusmeril svojo podporo s Tatarov na Keraite. Ko je bil Yesügei zastrupljen, je vodja postal Temüjin, ki je bil star komaj 13 let.

Rojstvo

Zaradi pomanjkanja zapisov je zelo malo podatkov o Temüjinem zgodnjem življenju. Nekaj virov, ki omogočajo vpogled v to obdobje, si pogosto nasprotuje.

Temüdžin se je rodil leta 1162 v vplivni družini, ki je bila del mongolskega plemena v bližini gore Burkhan Khaldun ter rek Onon in Kherlen v današnji Mongoliji, nedaleč od sedanjega glavnega mesta Ulan Bator. Tajna zgodovina Mongolov poroča, da se je Temüdžin rodil s krvnim strdkom, ki ga je držal v pesti, kar je bilo znamenje, da mu je bilo usojeno postati velik vodja. Bil je drugi najstarejši sin svojega očeta Yesükheija, manjšega plemenskega poglavarja Kijadov in zaveznika Ong Khana iz plemena Kerait, ter najstarejši sin svoje matere Hoelun. Po Tajni zgodovini je Temüjin dobil ime po tatarskem poglavarju, ki ga je njegov oče pravkar zajel. Ime tudi nakazuje, da sta morda izhajala iz družine kovačev.

Yesükheijev rod se je imenoval Borjigin (Боржигин), Hoelun pa je bil iz Olkhunuta, podplemenja plemena Onggirat. Tako kot druga plemena so bili nomadi. Ker je bil njegov oče poglavar, je bil Temüjin plemenitega porekla. Po njegovi smrti ga je nasledil njegov tretji sin Ogodej. Imel je štiri kraljice in Ogodej se je rodil iz njegove prve žene.

Reka Onon v jeseni v Mongoliji, kjer se je rodil in odraščal Temüjin.

Ugled

Kot vladar je Džingisk znižal davke in se znebil davkov za zdravnike, učitelje in duhovnike. Vzpostavil je prvi mednarodni poštni sistem. Njegovo cesarstvo ni bilo znano po tem, da bi bilo pohlepno pri razpolaganju s plenom; namesto tega je bogastvo razdelil med mongolske osvajalce. Temudžin je odpravil mučenje in ni imel ujetnikov, temveč je svoje sovražnike le ubijal. S tem je postal spoštovan. V celoti je preoblikoval fevdalni sistem, tako da ni upošteval etnične pripadnosti ljudi, temveč je temeljil na zvestobi in dosežkih. V nasprotju z imperiji, ki so svoje ljudi omejevali na eno samo vero, je svojim ljudem omogočil versko svobodo.

Te ugodnosti so imeli tisti, ki so se takoj predali mongolskim zavojevalcem. Prebivalci, ki so se upirali, so bili pobiti v svarilo drugim mestom. Ti poboji so bili metoda psihološkega vojskovanja za zastraševanje tistih, ki še niso bili osvojeni. Groza se je ohranila in je pripomogla k zgodovinski podobi Mongolov.

Fizični videz

Natančnih portretov Džingiskana ni, vse ohranjene upodobitve pa veljajo za umetniške interpretacije. Perzijski zgodovinar Rašid-al-Din je v svojih "Kronikah" zapisal, da je bil legendarni "bleščeči" Čingizov prednik visok, dolgobradi, rdečelasi in zelenooki. Rašid al-Din je opisal tudi prvo srečanje Džingisa in Kublajhana, ko je bil Džingis šokiran, ko je ugotovil, da Kublaj ni podedoval njegovih rdečih las. Tudi Čingizov klan Boržigidov je imel po navedbah al-Dina legendo, ki je vključevala njihov izvor: začel se je kot posledica afere med Alan-ko in tujcem v njeni deželi, bleščečim moškim, ki je imel rdeče lase in modrozelene oči. Sodobni zgodovinar Paul Ratchnevsky je v svoji Čingizovi biografiji domneval, da je "bleščeči mož" morda izviral iz Kirgizov, ki so imeli v preteklosti enake lastnosti. Ne glede na polemike je najbližja upodobitev, ki jo na splošno sprejema večina zgodovinarjev, portret, ki je trenutno v Narodnem palačnem muzeju v Tajpeju na Tajvanu (glej zgornjo sliko).