Vojvodina Saksonija-Koburg-Saalfeld: nastanek in razpad (1735–1825)
Vojvodina Saxe-Coburg-Saalfeld (1735–1825): nastanek, vladarske preureditve in razpad. Poglobljen zgodovinski vpogled v usodo Ernestinskih vojvodin.
Saxe-Coburg-Saalfeld je bila ena izmed številnih manjših drzav v okviru Ernestinskega dela družine Wettin, znanih kot Ernestinske vojvodine. Izvor teh vojvodin sega v razdelitev saškega volilstva, ko je Ernest, ki je leta 1464 postal saški volilec, svoje ozemlje razdelil med sinove; skozi 16., 17. in 18. stoletje so se ta ozemlja zaradi zaporednih delitev in dednih prenosov še naprej drobila in preoblikovala.
Nastanek in ozemeljska sestava
Vojvodina, ki jo običajno označujemo kot Saxe-Coburg-Saalfeld, je bila formalno ustanovljena 29. julija 1735 kot rezultat ene od teh dinastičnih preuredb. V praksi sta mesti Coburg in Saalfeld že imeli istega vladarja že od leta 1699, a je bila 1735 potrditev združitve oziroma ureditev meja potrebna za jasno pravno in upravno organizacijo. Središčni kraji vojvodine so bili Coburg in Saalfeld, ozemlje pa je ležalo na območju današnje zvezne dežele Turingije in severne Bavarske. Vojvodina je imela tipično fevdalno upravno strukturo tistega časa, vladarji so bili vojvode iz veje Wettinov, oblast pa je pogosto omejevala moč mest in lokalne plemiške hiše.
Vladna hiša in pomembni vladarji
Vladali so predstavniki ernestinske veje Wettinov; med bolj znanimi iz te veje je bil Franz Josias (Franc Jožef), ki je upravljal v 18. stoletju, in predvsem Ernest (Ernst), ki je kot vojvoda Saxe-Coburg-Saalfeld dosegel večje politične in dinastične povezave. Njegova družina je kasneje postala izredno vplivna v evropski monarhiji — iz rodu Saxe-Coburg so izšli številni pariški in evropski monarhi (kasneje pa tudi znana figura princ Albert, soprog britanske kraljice Viktorije, iz rodu Saxe-Coburg-Saalfeld/pozneje Saxe-Coburg and Gotha).
Pravila dedovanja in razpad (1825–1826)
Vedno večje število majhnih vojvodin in zapleten sistem dedovanja je pomenil, da so bila pravila o zaporedju dediščine ključnega pomena. V praksi so veljala stroga moška dedna pravila (Salicovo pravo), kar je pomenilo, da je lahko oblast prešla le na moške potomce. Leta 1825 je izumrtela moška veja istega dinastičnega kroga v Saxe-Gotha-Altenburg; smrt zadnjega moškega potomca vojvod Saxe-Gotha-Altenburg je sprožila obsežno preurejanje Ernestinskih vojvodin. Posledica je bila prerazporeditev ozemelj med sorodnimi vejami.
Po tej prerazporeditvi so bila ozemlja razdeljena takole: Saalfeld je pripadel vojvodam Saxe-Meiningen, Altenburg je dobil vojvoda Saxe-Hildburghausen, vendar je sledila nadaljnja zamenjava – Hildburghausen je bil predan vojvodstvu Saxe-Meiningen, medtem ko sta Gotha in Coburg združena v novo vojvodino Saxe-Coburg in Gotha. Formalno je bila večina teh sprememb dogovorjena in potrjena v letih 1825–1826; v praksi se to obdobje navadno navaja kot konec obstoja ločene vojvodine Saxe-Coburg-Saalfeld v letu 1825, ker je smrt v Saxe-Gotha-Altenburg sprožila celovito preureditev.
Pomen in zapuščina
Čeprav je bila vojvodina majhna, je imela velika dinastična in diplomatska teža: hiša Saxe-Coburg je zavezala številne evropske prestole z zakonci in potomci, kar je vplivalo na politiko 19. in 20. stoletja. Združitev Coburga z Gotho je ustvarila vojvodino Saxe-Coburg and Gotha, ki je postala pomembna izvorna hiša za evropske monarhije (med drugim britansko, belgijsko in portugalsko veje v 19. stoletju).
Vojvodine, kot je bila Saxe-Coburg-Saalfeld, so zato dober primer, kako so bile politične meje v Nemčiji pred enotnostjo leta 1871 zelo fluidne in kako so dinastične usode vplivale na geografsko in politično karto srednje Evrope.
vojvode Saxe-Coburg-Saalfeld
| Začetek vladavine | Vladavina se konča | Duke |
| 29. julij 1735 | 4. september 1745 | Christian Ernst |
| skupaj z | ||
| 29. julij 1735 | 16. september 1764 | Franz Josias |
| 16. september 1764 | 8. september 1800 | Ernst Frederick |
| 8. september 1800 | 9. december 1806 | Franz Frederick |
| 9. december 1806 | 27. januar 1807 | Ernst Anton Karl Ludwig |
| 27. januar 1807 | 28. julij 1807 | Francija ga je zasedla za eno noč |
| 28. julij 1807 | 12. november 1826 | Ernst Anton Karl Ludwig |
| · v · t · e | |
| Saxe-Weimar (1572-1806) - Saxe-Coburg-Eisenach (1572-1596) - Saxe-Coburg (1596-1633; 1681-1699) - Saxe-Eisenach (1596-1638; 1640-1644; 1672-1806) - Saxe-Altenburg (1603-1672; 1826-1918) - Saxe-Gotha (1640-1680) - Saxe-Gotha-Altenburg (1681-1826) - Saxe-Marksuhl (1662-1672) - Saxe-Jena (1672-1690) - Saxe-Eisenberg (1680-1707) - Saxe-Hildburghausen (1680-1826) - Saxe-Römhild (1680-1710) - Saxe-Saalfeld (1680-1735) - Saxe-Meiningen (1681-1918) - Saxe-Coburg-Saalfeld (1735-1826) - Saxe-Weimar-Eisenach (1806-1918) - Saxe-Coburg in Gotha (1826-1918) | |
|
| |
| · v · t · e
| ||
| Položaj povišan |
| |
| Ustanovljene države | Kraljestva: Vestfalija Velika vojvodstva: | Frankfurt‡ | Würzburg Kneževine: Aschaffenburg† | Leyen | Regensburg† | |
| Predhodno obstoječe države | vojvodstva: Anhalt: Bernburg, Dessau, Köthen | Arenberg | Mecklenburg: Schwerin, Strelitz | Nassau | Oldenburg | Saška: Saška: Coburg-Saalfeld, Gotha-Altenburg, Hildburghausen, Meiningen, Weimar*, Eisenach*, Weimar-Eisenach** | |
| ||
| · v · t · e
| ||
| Imperiji | Avstrija |
|
| Kraljestva | Prusija | Bavarska | Saška | Hannover | Württemberg | |
| Volilna okrožja | Hesse | |
| Velika vojvodstva | Baden | Hessen | Luksemburg | Mecklenburg-Schwerin | Mecklenburg-Strelitz | Oldenburg | Saxe-Weimar-Eisenach | |
| Vojvodstva | Anhalt: Bernburg¹, Dessau¹, Köthen² | Brunswick | Holstein | Limburg | Nassau | Saška: Altenburg³, Coburg-Saalfeld4 , Coburg-Gotha³, Gotha-Altenburg4 , Hildburghausen4 , Lauenburg, Meiningen | |
| Kneževine | Hessen-Homburg | Hohenzollern: Hechingen5 , Sigmaringen5 | Liechtenstein | Lippe | Reuß: starejši, mlajši | Schaumburg-Lippe | Schwarzburg: Rudolstadt, Sondershausen | Waldeck in Pyrmont | |
| Mesta in države | Bremen | Frankfurt | Hamburg | Lübeck | |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo vojvodstvo Saxe-Coburg-Saalfeld?
O: Vojvodina Saška-Koburg-Saalfeld je bila ena od ernestinskih vojvodin, ki so nastale, ko je Ernest, ki je leta 1464 postal saški volilec, razdelil svoje ozemlje med svoje sinove.
V: Kdaj je bila Saška-Koburg-Saalfeld reformirana?
O: Saška-Koburg-Saalfeld je bila reformirana 29. julija 1735.
V: Zakaj je Saška-Koburg-Saalfeld leta 1825 prenehala obstajati?
O: Ker so bili lahko vladarji vojvodin samo moški, je Saška-Koburg-Saalfeld prenehala obstajati leta 1825, ko je umrl zadnji moški potomec vojvod Saške-Gote Altenburške.
V: Kako so različni vojvode reorganizirali svoja ozemlja po letu 1825?
O: Po letu 1825 je Saalfield pripadel vojvodi Saško-Meiningenskemu, Altenburg vojvodi Saško-Gotskemu Hildburghausnu, ki je Hildburghausen predal vojvodi Saško-Meiningenskemu, Gotha in Coburg pa sta bila združena v novo vojvodino, imenovano Saško-Coburško in Gotha.
V: Kdo je leta 1464 razdelil svoje ozemlje med svoje sinove?
O: Ernest, ki je leta 1464 postal saški volilni knez, je svoje ozemlje razdelil med svoje sinove.
V: Kaj se je od leta 1699 dogajalo s Coburgom in Saalfieldom?
O: Od leta 1699 sta bila Coburg in Saalfield pod istim vladarjem.
Iskati


