Saška-Gota-Altenburg: zgodovina vojvodine v Turingiji (1672–1920)

Saška-Gota-Altenburg (nemško Sachsen-Gotha-Altenburg) je bila ena izmed manjših vojvodin na območju današnje Turingije v Nemčiji. Ustanovljena je bila v drugi polovici 17. stoletja in je igrala pomembno vlogo med tako imenovanimi ernestinskimi vojvodinami, ki so večstoletno razdrobljenost Sakse oblikovale v majhne, samostojne države.

Ustanovitev in zgodnja zgodovina

Dežela se je začela oblikovati leta 1672, ko je umrl Friderik Viljem III., zadnji vojvoda Saxe-Altenburg, in je njegovo posest podedoval Ernest I., vojvoda Saxe-Gotha, ki se je poročil s sestrično Friderika Viljema, Elizabeto Zofijo. Po Ernestovi smrti leta 1675 so bila njegova ozemlja razdeljena med njegove sinove; uradna oblikovanja vojvodine Saška-Gota-Altenburg pa se običajno povezuje z letom 1680, ko je njegov najstarejši sin Friderik prevzel del južnega Gothaja in Altenburga.

Politični položaj in uprava

Vojvodina je bila ena izmed številnih neodvisnih nemških državic, katere notranjo politiko je določala vojvodska družina. Kot članica večnemskih zavezništev je v različnih obdobjih spadala pod oblasti Svetega rimskega cesarstva, kasneje pod Nemško konfederacijo (po 1815), in v 19. stoletju pod severnonemška zavezništva ter na koncu pod Nemško cesarstvo (1871–1918). Kapital vojvodine je bil mesto Gotha, kjer so bili sedeži uprave in vojvodske palače.

Kultura, gospodarstvo in dediščina

Gotha in Altenburg sta bila manjši gospodarski središči; gospodarstvo je temeljilo predvsem na kmetijstvu, obrtništvu in manjših industrijskih obratih. Mesto Gotha je bilo znano tudi kot kulturno in izobraževalno središče – tam stoji renesančno-baročna palača Friedenstein, v kateri so muzeji, arhivi in knjižnice. V Gothi je izhajal tudi znani družbeni in genealogični časopis, Almanach de Gotha, kar je mestu zagotovilo mednarodni ugled v 18. in 19. stoletju.

Altenburg je znan po svoji obrtni tradiciji in kulturnih posebnostih; iz tamkajšnjega okolja izvira igra kart (Altenburške karte) in velja, da je v Altenburgu vzniknila igra skat, ena od priljubljenih nemških kartnih iger.

Upad dinastije in razdelitev (1825–1826)

Ko je leta 1825 izumrla kraljeva družina Saxe-Gotha in Altenburg, je to povzročilo širšo premestitev ozemelj med ernestinskimi vejami. V okviru dogovorov in izmenjav, izvedenih leta 1826, je del ozemlja pripadel sosednjim vejám: Saxe-Gotha je prešla h Saxe-Coburg-Saalfeld, medtem ko je posestvo Saxe-Altenburg pripadlo vojvodi Saxe-Hildburghausen, ki je s tem pridobil naslov in ozemlje nove ali preurejene vojvodine Altenburg.

Konec monarhije in vključitev v Turingijo

Ob koncu prve svetovne vojne ter v času nemške revolucije novembra 1918 so bile monarhije po vsej Nemčiji ukinjene. Posledično sta bila nekdanji vojvodini, nekdanja središča Saxe-Gotha in Saxe-Altenburg, sprva upravno samostojni kot republike oziroma svobodne države v okviru Weimarske republike. Leta 1920 sta bili obe ozemeljski enoti združeni z drugimi manjšimi državami v novo oblikovano deželo Turingijo, s čimer je zgodovinska entiteta Saška-Gota-Altenburg prenehala obstajati kot ločena država.

Pomembnost

• Saška-Gota-Altenburg je do danes zanimiva kot primer ernestinskih razdelitev in tako politične kot kulturne razdrobljenosti Nemčije pred združitvijo v modernejše državne tvorbe.
• Vojvodina je dala pomembne kulturne in znanstvene ustanove, ohranila pa je tudi arhivske vire, palače in muzeje, ki so izvor številnih raziskav o zgodovini Turingije in ernestinskih hiš.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Saxe-Gotha-Altenburg?

V: Kako je nastala?

V: Kdaj je uradno nastala vojvodina Saška-Gota-Altenburg?

V: Kaj se je zgodilo s kraljevo hišo Saška-Gota in Altenburg, ko je leta 1825 izumrla?

V: Kaj se je zgodilo po prvi svetovni vojni?

Išči po črki