Sandro Botticelli: življenje, delo in vpliv florentinske renesanse
Sandro Botticelli: življenje, delo in vpliv florentinske renesanse — od ikončnih slik do Medičejskega mecenstva; poglobljen vpogled v umetnikovo zapuščino.
Alessandro di Mariano Filipepi, bolj znan kot Sandro Botticelli (1. marec 1445 - 17. maj 1510), je bil italijanski slikar. V zgodnji renesansi (Quattrocento) se je pridružil florentinski šoli.
Manj kot sto let pozneje je Giorgio Vasari to gibanje označil za "zlato dobo". Pokrovitelj tega gibanja je bil Lorenzo de' Medičejski. Giorgio Vasari je to misel izrazil na začetku svojega Botticellijevega življenjepisa.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Botticelli se je rodil v Firencah leta 1445. Po smrti staršev je najprej delal kot vajenec pri zlatarskem obrtu, nato pa je stopil v delavnico slikarja Fra Filippo Lippi, ki je pomembno vplival na njegovo zgodnjo umetniško izobrazbo. Iz učenca se je razvil v samostojnega mojstra, ki je kmalu postal prepoznaven po elegantni liniji, finih konturah in skoraj oscillantnem občutku za lepoto obrazov in teles.
Najpomembnejša dela
Botticelli je ustvaril številna platna in oltarne slike ter mitološke prizore, ki so postali ikoni renesančne umetnosti. Med njegovimi najbolj znanimi deli so:
- Primavera (ok. 1482) — kompleksna alegorija pomladi z motivi iz rimske mitologije, delo pogosto povezano z dvorom Medičejcev;
- Rojenje Venere (The Birth of Venus) (ok. 1484–1486) — popolnoma renesančna upodobitev klasične teme, znana po idealiziranih oblikah in poetični sledi črte;
- Madonna of the Magnificat (ok. 1483) in različne Madone z otrokom — primeri njegovega religioznega slikarstva, polnega čutne nežnosti;
- Adoracija magov — Botticelli je naslika več različic te teme, med njimi so tudi portreti članov družine Medici v vlogi darovalcev;
- Kalumnija Apela (The Calumny of Apelles) (ok. 1494–1495) — alegorična kompozicija s močno moralno noto.
Poleg teh panelov je sodeloval pri poslikavah v Sikstinski kapeli v letih 1481–1482 in izdelal številne predhodne risbe in kartone za tapiserije ter delavnico.
Slog, tehnika in tematska usmeritev
Botticellijev slog se odlikuje po jasni, tekoči liniji, lahkotni eleganci figur in občutljivem modeliranju, pogosto z majhno globinsko perspektivo. Delal je predvsem v temperi na lesenih panelih z občasnim zlatim listom in bogato dekoracijo. Njegova dela pogosto vsebujejo mitološke motivi, ki so nastali v tesnem dialogu z humanističnimi idejami in neoplatonizmom, kakršnega je gojil dvor Lorenza de' Medičejski. Figurativna lepota pri Botticelliju postane nosilec moralnih, duhovnih in filozofskih pomenov.
Pokrovitelji, delavnica in vpliv Mediči
Lorenzo de' Medici in njegova družina so bili ključni naročniki in zaščitniki Botticellija. V vplivnem intelektualnem krogu, ki je obkrožal Mediče, je slikar črpal motiviko in ideje iz klasične literature ter filozofije. Botticellijeva delavnica je pripravljala naročila, več sklepnih verzij in reprodukcij uspešnih kompozicij za širši trg.
Pozno življenje, Savonarola in zapuščina
V poznem 15. stoletju so v Firencah nastopile verske in politične spremembe, še posebej ob vse večjem vplivu pridigarja Girolama Savonarole. Nekateri zgodovinski viri navajajo, da je Savonarolina duhovna klima vplivala na Botticellijevo poznejše religiozno razpoloženje in domnevno uničenje nekaterih njegovih zgodnjih del; tovrstne trditve so predmet razprav med zgodovinarji umetnosti. Po letu 1500 je Botticellijeva ustvarjalnost upadla, umrl je leta 1510 in bil pokopan v cerkvi Ognissanti v Firencah.
Vpliv in sprejem v zgodovini umetnosti
Botticelli je po smrti doživel nihanja v priljubljenosti. V 17. in 18. stoletju je bil manj v ospredju, svojevrstno renesanso priljubljenosti pa je doživel v 19. stoletju, ko so ga odkrili umetniki in zbiralci, med njimi predromantični in prerafaelitski umetniki, ki so cenili njegovo linijo in poetiko. Danes veljajo njegova dela za ključna primere florentinske renesanse; najbolj znana dela so stalno razstavljena v muzejih (med njimi Uffizi) in so predmet obsežnih raziskav, razstav ter popularne kulture.
Pomen za sodobnost
Slikarjeva prepoznavna estetika — gotovo lepoto, subtilno čustveno polje in klasično motiviko — še naprej vpliva na modo, vizualno umetnost in film. Njegove kompozicije so predmet številnih reprodukcij, študij ikonografije in interpretacij, zaradi česar Sandro Botticelli ostaja ena najbolj brzdno prepoznavnih osebnosti zgodnje renesanse.
Mladi Botticelli
Botticelli se je rodil v Firencah, v delavski četrti Ognissanti. Najprej se je izučil za zlatarja. Na dečkovo željo ga je skrbni oče poslal k Fra Filippu Lippiju. Lippi je delal freske v samostanu Karmine. Lippijeva sinteza novega obvladovanja tridimenzionalnih oblik, nežne izraznosti obraza in gest ter dekorativnih podrobnosti, podedovanih iz pozne gotike, so najmočneje vplivali na Botticellija. Drug vpliv sta imela brata Pollaiuolo, ki sta delala serijo kreposti za Tribunale ali sejno dvorano Mercanzia. Ta dvorana je bila bratovščina trgovcev s suknom. botticelli je zanjo prispeval krepost iz leta 1470 v galeriji Uffizi.
Bil je tudi učenec Andrea del Verrocchia, kjer je poleg njega delal Leonardo da Vinci, vendar se je uveljavil v lokalni cerkvi Ognissanti s Svetim Avguštinom, ki je kot obesek uspešno tekmoval z Hieronimom Domenica Ghirlandaija na drugi strani, "svetnikova glava pa je izražala globoko misel in hitro subtilnost" (Vasari). Leta 1470 je odprl svoj samostojni atelje. pri kateri starosti je začel ustvarjati?
Rojstvo Venere : oživljena Venere Pudica za nov pogled na pogansko antiko (Uffizi, Firence)
Odkrili so ga Medičejci
Lorenzo de' Medičejski je hitro uporabil njegov talent. Botticelli je dosledno uporabljal krožno formo tondo in po Vasarijevih besedah naredil veliko lepih ženskih aktov. Rojstvo Venere je bilo v Medičejski vili Castello.
Vplivi religije na Botticellija
Sandro je bil zelo veren. V poznejšem življenju je bil eden od Savonarolovih privržencev. Botticelli je svoje slike s poganskimi motivi sežgal v zloglasnem "Ognjišču nečimrnosti". Pred tem je Botticelli za Mattea Palmierija naslikal Marijino vnebovzetje v kapeli v San Pietro Maggiore. Govorilo se je, da sta bila pri tej sliki herezije kriva tako mecen, ki je narekoval ikonsko shemo, kot slikar, ki jo je naslikal. Ljudje niso povedali, za kakšno herezijo je šlo. Zdi se, da so bile ideje, ki bi lahko veljale za herezijo, gnostičnega značaja:
"Ob stranskih vratih cerkve San Piero Maggiore je naredil ploščo za Mattea Palmierija. Na njej veliko število figur predstavlja Marijino vnebovzetje z območji patriarhov, prerokov, apostolov, evangelistov, mučencev, spovednikov, zdravnikov, devic in angelskih redov, vse po načrtu, ki ga je dobil od Mattea. Matteo je bil ugleden in učen človek. Botticelli je to delo opravil z največjim mojstrstvom in prizadevnostjo. Mattea in njegovo ženo je upodobil na kolenih. A čeprav zaradi velike lepote tega dela ni bilo mogoče najti druge napake, so ljudje govorili, da sta Matteo in Sandro kriva hude herezije. Ali je to res ali ne, ne morem reči." (Vasari, o Botticelliju)
To je pogosto napačno razumevanje. Temelji na Vasarijevi napaki. Omenjena slika, ki je zdaj v Narodni galeriji v Londonu, je delo slikarja Botticinija. Vasari je zamenjal njuni podobno zveneči imeni.
Drugi vplivi
Poklon čarovnikov za Santa Maria Novella, okoli leta 1476, vsebuje portrete Cosima de' Medičejskega ("najlepši med vsemi, ki so se ohranili zaradi svojega življenja in vitalnosti"), njegovega vnuka Giuliana de' Medičejskega in Cosimovega sina Giovannija, ki jih je Vasari navdušeno opisal:
"Lepota glav v tem prizoru je nepopisna, saj so v različnih držah, nekatere so v polnem obrazu, druge v profilu, tretje v treh četrtinah, druge sklonjene in na različne druge načine, medtem ko so izrazi spremljevalcev, tako mladih kot starih, zelo raznoliki, kar kaže na umetnikovo popolno obvladovanje svojega poklica. Sandro poleg tega jasno pokaže razlike med oblekami vsakega od kraljev. To je čudovito delo v barvah, oblikovanju in kompoziciji."
Leta 1481 je papež Sikst IV. poklical njega ter ugledne florentinske in umbrijske umetnike, ki so bili povabljeni, da poslikajo stene Sikstinske kapele. Ikonološki program je predstavljal prevlado papeštva. Sandrov prispevek je bil zmerno uspešen. Vrnil se je v Firence in "ker je bil sofističnega duha, je tam napisal komentar k delu Danteja in ilustriral Pekel, ki ga je natisnil, pri čemer je nad njim preživel veliko časa, in ta abstinenca od dela je povzročila resne motnje v njegovem življenju". Tako je Vasari označil prvega tiskanega Danteja (1481) z Botticellijevim okrasjem; ni si mogel predstavljati, da bi nova umetnost tiska lahko zaposlila umetnika. Kar zadeva temo, ko je Fra Girolamo Savonarola začel pridigati o peklenskem ognju in prekletstvu, je dovzetni Sandro Botticelli postal eden od njegovih privržencev, piagnone je zapustil slikarstvo kot posvetno nečimrnost, zažgal veliko svojih zgodnjih del, zaradi tega zapadel v revščino in bi stradal, če ne bi imel nežne podpore svojih nekdanjih mecenov.
Primavera (1478): ikona spomladanske obnove florentinske renesanse. Slika je tudi v vili Medičejcev v Castellu kot nekakšen dodatek k Venerinemu rojstvu. Od leve proti desni: Merkur, tri milosti, Venera, Flora, Chloris, Zefir. Opazite, da figura Venere v sredini spominja na madono, torej na neoplatonično zlitje poganskega in krščanskega, obrazi pa so pravi portreti: na primer milost na desni strani je Caterina Sforza. Čeprav je ohranjenih razmeroma malo Botticellijevih mitoloških slik, Primavera ponazarja njegovo uporabo klasične mitologije kot sredstva za ponazoritev čustev, ki dejansko izhajajo iz srednjeveške dvorne ljubezni. (Te teme obravnava knjiga Jeana Sezneca o preživetju in novi uporabi poganske antike v renesansi). Primavero lahko beremo tudi kot politično alegorijo: V tem primeru bi bila ljubezen (Amor) Rim (v italijanščini "Roma"), tri milosti Pisa, Neapelj in Genova, Merkur Milano, Flora Firence, Maj Mantova, Cloris in Boreas Benetke in Bozen-Bolzano (ali Arezzo in Forlì).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Sandro Botticelli?
O: Sandro Botticelli (1445-1510) je bil italijanski slikar florentinske renesanse. Je eden največjih slikarjev svojega časa in je znan po svojih kultnih delih, kot sta Rojstvo Venere in Primavera.
V: Katera so nekatera znana Botticellijeva dela?
O: Med najbolj znanimi Botticellijevimi deli so Fortituda, Madona z otrokom, Poklon kraljev in številna druga.
V: Kolikšen je Botticellijev dražbeni rekord?
O: Botticellijev dražbeni rekord presega 10 milijonov.
V: Kako je vplival na zahodno umetnost?
O: Sandro Botticelli je bil edinstven; nanj je vplivala oživitev grških in rimskih idej v takratnih Firencah, zato je bil eden prvih zahodnih umetnikov po klasičnih časih, ki je upodabljal nereligiozne teme.
V: Kdaj je živel?
O: Sandro Botticelli je živel približno od leta 1445 do 17. maja 1510.
V: Kje je delal?
O: Sandro Botticelli je delal v Firencah v obdobju florentinske renesanse.
V: Katere teme obravnava v svojih delih?
O: Sandro Bottticeli je v svojih delih raziskoval različne teme, vključno z mitologijo, religijo, naravo in ljubeznijo.
Iskati