William Harvey je bil angleški zdravnik. Rodil se je 1. aprila 1578 v Folkestonu, Kent, Anglija. Postal je znan kot prvi, ki je natančno razložil, kako srce pretaka kri po telesu — s tem je temeljito spremenil razumevanje človeške anatomije in fiziologije. Umrl je 3. junija 1657 v Roehamptonu.

Izobraževanje in zgodnja kariera

Harvey je obiskoval Kraljevo šolo v Canterburyju, nato pa je študiral na Gonville and Caius College v Cambridgeu. Po izobraževanju v Angliji je odšel na Univerzo v Padovi, kjer je doktoriral leta 1602. V Padovi je spoznal sodobne anatomske metode in delo predhodnikov, kar mu je dalo temelje za poznejša eksperimentalna spoznanja.

Znanstveno delo in odkritje krvnega obtoka

Harvey je s kombinacijo anatomskih disekcij, poskusov na živalih in kvantitativnih izračunov dokazal, da kri ne nastaja in se ne porablja v organih po Galenovem modelu, temveč kroži po telesu v zaprtem sistemu. Njegovo glavno delo De Motu Cordis, objavljeno leta 1628, sistematično predstavlja dokaze za celoten (sistemski) krvni obtok in vlogo srca kot črpalke. Med njegovimi metodami so bili:

  • opazovanje gibanja srca med disekcijo in poživljenimi poskusi;
  • uporaba ligatur na žilah in arterijah za dokaz, da kri v žilah teče proti srcu, v arterijah pa stran od njega;
  • izračuni volumna krvi, ki jih je premikalo srce pri vsakem utripu, kar je pokazalo, da bi se brez vračanja krvi v žilah v kratkem času porabila velika količina, kar je nedosledno z Galenovo predstavo o stalnem nastajanju krvi.
Harvey je prav tako poudaril pomen zaklopk v venah, ki preprečujejo vračanje krvi in podpirajo enosmerni pretok.

Pomen in zapuščina

Harveyevo delo je postavilo temelje moderne fiziologije in metode eksperimentalne medicine. Njegov pristop — sistematično opazovanje, poskusi in kvantitativna analiza — je postal vzor za poznejše raziskave v biologiji in medicini. Čeprav se njegova odkritja sprva niso takoj sprejela v vsej znanstveni skupnosti, so postopoma preoblikovala medicinsko miselnost in šolanje.

Po Harveyju je poimenovana bolnišnica v Ashfordu v grofiji Kent (William Harvey Hospital). Harvey je imel tudi pomembno prakso v Londonu; od leta 1609 do 1643 je bil zdravnik v bolnišnici svetega Bartolomeja v Londonu.

Ko se je Harvey vrnil v Anglijo, se je poročil z Elizabeth Browne, hčerko kraljevega zdravnika Elizabete I. Njegovo življenje in delo ostajata spomin na prelomnico v razumevanju človeškega telesa in na pomen eksperimentalnega pristopa v medicini.