William Maršal, prvi grof Pembroke – življenjepis, vojaške in diplomatske vloge

William Marshal, 1. grof Pembroke (1147 – 14. maj 1219), včasih imenovan William, the Marshal ali "the Marshal", je bil vitez, ki je služil petim kraljem. V svojem času je bil morda ena najpomembnejših oseb v monarhiji poleg same kraljeve družine: znan je bil po svojih vrhunskih bojnih sposobnostih, nezlomljivi zvestobi svojim kraljem in izjemnih diplomatskih spretnostih. Maršal je svoje življenje začel kot vitez "brez zemlje", da bi z vztrajnostjo, vojaškimi uspehi in ugodno poroko postal grof Pembroke in eden najbogatejših ljudi v državi.

Kmalu po njegovi smrti leta 1219 je njegov najstarejši sin Viljem Maršal II. naročil biografijo o očetovem življenju. Čeprav biografi pogosto olepšujejo svoje teme, so številni dogodki iz Viljemovega življenja, ki so navedeni v biografiji, jasno zapisani drugje v zgodovinskih virih. Ta epični opis – znan kot 'Histoire de Guillaume le Maréchal' – je glavni vir za njegovo življenje in podrobno predstavlja njegovo kariero kot turnirskega viteza, kraljevega vojskovodje in svetovalca.

Rojstvo in zgodnje leto

Viljem Maršal se je rodil okoli leta 1147 kot sin Johna FitzGilberta, lokalnega šerifa in maršala (od tod priimek). Ker kot najstarejši sin ni bil izredno premožen, je začel kariero na turnirjih in kot vazal pri dvoru, kjer je pridobival slavo kot izjemen bojevnik in taktik. Njegove spretnosti v turnirjih so mu prinesle prvo veliko premoženje in priznanje ter odprle pot v službo vplivnih gospodarjev.

Vzpon do moči: turnirji, služba pri kraljih in poroka

Viljem je pričel kot turnirski vitez — te javne bojne igre so bile v 12. stoletju vir zaslužka, izkušenj in družbenega prestiža. Njegova ugledna vojaška dejanja so pritegnila pozornost višje plemiške in kraljeve oblasti. Služil je večim kraljem in princem, vključno s Henryjem II, mladim Henryjem (kraljem v sorazmerju), Richarda I. in Janezom, zaradi česar mu pogosto pripisujejo naslov, da je "služil petim kraljem".

Zlomni trenutek njegovega vzpona je bila poroka z Isabel de Clare (ok. 1189), dedinjo gmotnega naslova in širokih posesti, ki mu je prinesla naslov grofa Pembroke in velike premoženjske pridobitve v Walesu in na Irskem. Ta poroka je iz viteza brez velikih posesti naredila enega najvplivnejših mož v Angliji in na otokih.

Vojaške vloge in ključne bitke

Maršal je bil cenjen kot izkušen poveljnik, tako v poljih turnirjev kot na resničnih bojiščih. Povezujejo ga z več ključnimi vojaškimi dejanji:

uspešna udeležba na turnirjih po Franciji in Angliji, kjer je nabiral bogastvo in ugled;
pomembna vloga v medkraljevskih spopadih in v notranjih obračunih anglo-normanskih plemičev;
na začetku 13. stoletja je imel odločilno vlogo kot vojaški poveljnik v času nemirov proti kralju Janezu in kasneje v vojnah proti francoskim podpornikom kraljevega nasprotnika, svetoval je in poveljeval obrambam gradu in odprtih bojev.

Diplomacija, zvestoba in politična vloga

Viljemova moč ni temeljila le na orožju, temveč tudi na sposobnosti pogajanja. Veljal je za zvestega svetovalca, pogosto je posredoval med kralji in nezadovoljnimi baroni, znal je izkoristiti svoj ugled in osebne vezi za dosego sporazumov. Čeprav je bil včasih kritiziran zaradi prilagodljivosti do vladarjev, ga zgodovinski viri prikazujejo kot človeka, ki je v večini primerov iskal stabilnost monarhije in javnega reda.

Magna Carta, upori in regentstvo

Kralj Janez (John) je zaradi napačne politike in poraza v Franciji izgubil podporo mnogih baronov, kar je vodilo do ustanovitve listine, znane kot Magna Carta (1215). Viljem je v tem času ostal eden ključnih kraljevih podpornih mož, a ko je kralj Janez leta 1216 umrl, je Maršal odigral odločilno vlogo pri ohranitvi rodu in kronanja otroškega naslednika.

Pomembna popravka: v prvotnem besedilu je bila omenjena napačna sklicevanja na regentstvo za Edvarda III. V resnici je bil Viljem Maršal po smrti kralja Janeza regent in varuh prestola za mladega Henrika III (kralja, ki je bil tedaj otrok). V letih 1216–1219 je bil Maršal dejansko najvplivnejši mož na otoku: ponovno je izpogajal in ponovil zapise Magna Carte, da bi pridobil podporo baronov, organiziral vojaške odporne akcije proti francoskim vdorom in zagotovil kronanje Henrika III.

Bitka pri Lincolnu in pomorska zmaga

Vojna po smrti Janeza je vrhunec dosegla s ključnimi spopadi, ki so odločili usodo prestola. Kljub svoji starosti je Viljem pomagal združiti kraljeve sile in njihove privržence. Leta 1217 so bile odločilne zmage, ki so izkoreninile francoske ambicije v Angliji — vključno s kopenskimi spopadi in pomorskimi obračuni — ter s tem utrdile mladega Henrika III kot kralja. Te zmage so močno prispevale k obnovi kraljeve oblasti.

Smrt, pokop in potomci

Viljem Maršal je umrl 14. maja 1219, star okoli 72 let. Pokopan je bil v Temple Church v Londonu, čigar grobnice in spomeniki so bili v srednjem veku in pozneje predmet spoštovanja. Njegovi sinovi so dedovali naslov in posesti, a nobeden ni imel dolgotrajne linije potomcev, zato se je njegovo veliko gospodstvo postopoma razbilo med sorodnike in krono.

Zapustnina in zgodovinska ocena

Viljem Maršal velja za enega najuglednejših srednjeveških vitezov: simbol viteštva, vojaške spretnosti in politične pragmatičnosti. Njegova biografija, naročena od sina, je ena najbolj obsežnih in pomembnih srednjeveških biografij na Otoku ter nudi dragocene vpoglede v kulturo in politiko 12. in začetka 13. stoletja. Njegova sposobnost, da kljub skromnim začetkom doseže vrh družbene lestvice, ostaja pogosto navajana kot primer vztrajnosti in vojaškega znanja.

Za dopolnitev: čeprav so nekateri viri in priredbe različno interpretirali njegove odločitve (npr. stopnje privrženosti določenim kraljem), sodobni zgodovinarji poudarjajo njegovo vlogo pri stabilizaciji kraljestva v izjemno nemirnem obdobju ter pomembnost njegove politične in vojaške zapuščine.

Upodobitev nad grobom Williama Marshala v Temple Church v Londonu

Otroštvo

Oče Williama Maršala je bil John Marshal, imenovan John Marshal. Bil je gospodar gradu Newbury v okrožju Berkshire v Angliji. Ko je bil Viljem še majhen deček, je v Angliji divjala srdita državljanska vojna med kraljem Štefanom, vnukom Viljema I., imenovanega tudi Viljem Osvajalec, in hčerko Henrika I., cesarico Matildo. Ko je Viljem I. umrl, sta tako Stephen kot Matilda verjela, da sta prava naslednika krone. To zgodovinsko obdobje je bilo znano kot čas anarhije, saj je bilo v kraljestvu veliko brezpravja in nasilja. Številni baroni in grofje so "zamenjali strani", ko jim je to koristilo, in John Marshal ni bil izjema. Sprva je obljubil zvestobo kralju Štefanu, pozneje pa jo je spremenil v zvestobo cesarici Matildi. To dejanje je pripomoglo k preobratu v državljanski vojni.

Zgodnje življenje viteza

V zgodnjem otroštvu so ga poslali k Williamu de Tancarvillu, da bi se naučil viteških veščin. Leta 1166 je bil vitez. Nato je prečkal Rokavski preliv in odšel v Normandijo, kjer je služil pod svojim stricem Patrickom, grofom Salisburyjskim. Leta 1168 se je boril v Ponthieuju, ko je bil njegov stric ob veliki številčni premoči ubit, William pa je bil ujet. Marshalovo veliko spretnost in hrabrost so opazili in angleška kraljica Eleonora ga je odkupila.

V mladosti se je udeležil številnih turnirjev. To so bila tekmovanja in posnemanja vojn, v katerih so se vitezi potegovali za velike nagrade. Turnirji so bili priložnost, da vitez pridobi dragocene stvari, kot so denar, konj, oklep in orožje. Bili so nevarni in ni bilo nenavadno, da je bil vitez med turnirjem ubit.

Viljem in Henrik, mladi kralj

Viljem je postal zelo izurjen vitez in je po svoji zmagi postal del gospodinjstva Henrika II. ter učil moške bojevanja. Postal je vzgojitelj, varuh, zaščitnik in prijatelj sina Henrika II., v zgodovini znanega kot Henrik Mladi kralj. Ko je bil mladi Henrik kronan, je bil Maršal določen, da mu služi kot kapitan straže in vodja vitezov. Maršal je bil tisti, ki je vitezil mladega kralja Henrika. Maršal je mladega Henrika spremljal tudi na številnih turnirjih. Leta 1173 se je mladi Henrik sprl z očetom. Želel je prevzeti angleški prestol, čeprav je bil njegov oče še vedno živ. Henrik je zapustil Anglijo in s seboj v Akvitanijo odpeljal brata Riharda v materino deželo. Leta 1174 sta Henrik II. in njegov sin sklenila mir. Viljem je še naprej slovel na turnirjih. Mladi kralj je zbolel in 11. junija 1183 umrl zaradi nenadne bolezni v Martelu.

Na križarskem pohodu in bojih pod Henrikom II.

Na smrtni postelji je mladi Henrik naročil maršalu, naj se v njegovem imenu odpravi na križarsko vojno. Z dovoljenjem Henrika II. je Viljem dve leti hodil na križarsko vojno in njegove vrhunske bojne sposobnosti so priznali templjarji. Ko se je vrnil, ga je Henrik II. takoj vzel v veliko naklonjenost in ga naredil za člana svojega gospodinjstva. Maršal se je nato boril za Henrika II. proti francoskemu kralju Ludviku VII. in v spopadih proti drugim Henrikovim sinovom, ki so se zdaj uprli.

Rihard (imenovan Levjesrčni) je bil drugi sin Henrika II. in je prav tako želel postati angleški kralj ter ni želel čakati na očetovo smrt. Po spopadu je Maršal naletel na Riharda in namesto da bi ga ubil, je ubil njegovega konja. Kmalu zatem je Henrik II. zbolel in se umaknil v Chinon, kjer je leta 1189 umrl.

Viljem z Rihardom I.

Rihard ni pozabil Maršalovega dejanja hrabrosti in zvestobe in ko je postal kralj, je Maršala odpeljal v boj proti francoskemu kralju. Čez nekaj časa se je Rihard odločil, da bo odšel na križarsko vojno, Maršala pa je pustil v Angliji kot angleškega sodnika, ki je v kraljevi odsotnosti zastopal kralja in predsedoval kraljevim sodiščem v času njegove odsotnosti.

Rihard I. je potrdil očetovo obljubo Viljemu in mu dal dedinjo grofije Pembroke, Striguil in pripadajoča zemljišča, kot mu je tik pred Henrikovo smrtjo obljubil Henrik II. Maršal je takoj postal eden najbogatejših ljudi v kraljestvu. Pridobil je premoženje v štirih državah.

Maršal se je za Riharda hrabro boril proti francoskemu kralju in bil tam, ko je bila sklenjena mirovna pogodba. Leta 1199 je bil kralj Rihard ranjen in za posledicami ran umrl. Takrat je prišlo do novega spora o tem, kdo bo naslednji angleški kralj, Artur ali Janez.

Geoffrey II, vojvoda bretonski, je bil še en sin Henrika II. in bi bil naslednji v vrsti za kralja, vendar je umrl 19. ali 21. avgusta 1186, star 27 let. Pogostejša različica je, da je bil poteptan na turnirju v judu. Geoffrey je imel sina Arturja I., ki je postal naslednji vojvoda Bretanje. Artur je menil, da je tudi on dedič angleškega prestola. Maršal je menil, da bi moral kot brat kralja Riharda in v skladu z normanskim običajem naslednji kralj postati John, Geoffreyjev brat. Zadeva je bila rešena v Janezovo korist in postal je naslednji angleški kralj.

Viljem in kralj Janez

Viljem se je boril skupaj s kraljem Janezom in ta ga je čez nekaj časa imenoval za angleškega maršala. Kralj Janez je bil človek, ki ga številni njegovi baroni in grofje niso marali. Tega se je zavedal in jim ni zaupal. Ko je Maršal odšel na Irsko, da bi zaščitil njegova zemljišča, ga je kralj prisilil, da je dal enega od svojih sinov za talca, da bi se prepričal, da mu Maršal ne bo nelojalen. Kralj Janez je Maršalu včasih odvzel zemljišča, drugič pa mu jih je vrnil. V času vladavine kralja Janeza je prihajalo do sporov, vendar je Maršal ves čas ostal zvest kralju.

Kralj Janez je umrl 18. oktobra 1216. Njegov sin Henrik III. je bil takrat premlad, da bi vladal kraljestvu. Maršal je bil imenovan za regenta Henrika III. in je sprejemal odločitve v njegovem imenu, dokler ni postal polnoleten.

Viljem in Henrik III.

Maršal je bil takrat že precej star, vendar je kot regent vodil zadeve Henrika III. in se celo boril v bitki pri Lincolnu. Star je bil približno 70 let. Maršal je umrl 14. maja 1219 v Cavershamu.

Smrt Williama Marshala

Ko je vedel, da umira, si je nadel oblačilo templjarja, po smrti pa so ga pokopali v Tempeljski cerkvi v Londonu. Upodobitev Williama Marshala je še vedno na ogled v Tempeljski cerkvi v Londonu, poleg njega pa je njegov sin.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil William Marshal?

O: William Marshal je bil vitez, ki je služil petim kraljem in postal grof Pembroke.

V: Po čem je bil William Marshal znan?

O: Viljem Maršal je bil znan po svojih bojnih sposobnostih, zvestobi kraljem in diplomatskih sposobnostih.

V: Ali je bil Viljem Maršal bogat človek?

O: Da, William Maršal je postal eden najbogatejših ljudi v državi.

V: Kdo je po smrti Williama Marshala naročil njegovo biografijo?

O: William Marshal II, njegov najstarejši sin, je naročil biografijo o očetovem življenju.

V: Ali je biografija Williama Marshala povsem točna?

O: Čeprav biografi pogosto olepšujejo svoje teme, so številni dogodki iz Viljemovega življenja, navedeni v biografiji, jasno zabeleženi v zgodovinskih zapisih.

V: Ali je bil Viljem Maršal regent Anglije?

O: Da, Viljem Maršal je bil regent Anglije v času otroštva Edvarda III.

V: Kako pomemben je bil Viljem Maršal v svojem času?

O: William Marshal je bil morda ena najpomembnejših oseb v monarhiji poleg same kraljeve družine.