William Maršal, 1. grof Pembroke

Otroštvo

Oče Williama Maršala je bil John Marshal, imenovan John Marshal. Bil je gospodar gradu Newbury v okrožju Berkshire v Angliji. Ko je bil Viljem še majhen deček, je v Angliji divjala srdita državljanska vojna med kraljem Štefanom, vnukom Viljema I., imenovanega tudi Viljem Osvajalec, in hčerko Henrika I., cesarico Matildo. Ko je Viljem I. umrl, sta tako Stephen kot Matilda verjela, da sta prava naslednika krone. To zgodovinsko obdobje je bilo znano kot čas anarhije, saj je bilo v kraljestvu veliko brezpravja in nasilja. Številni baroni in grofje so "zamenjali strani", ko jim je to koristilo, in John Marshal ni bil izjema. Sprva je obljubil zvestobo kralju Štefanu, pozneje pa jo je spremenil v zvestobo cesarici Matildi. To dejanje je pripomoglo k preobratu v državljanski vojni.

Zgodnje življenje viteza

V zgodnjem otroštvu so ga poslali k Williamu de Tancarvillu, da bi se naučil viteških veščin. Leta 1166 je bil vitez. Nato je prečkal Rokavski preliv in odšel v Normandijo, kjer je služil pod svojim stricem Patrickom, grofom Salisburyjskim. Leta 1168 se je boril v Ponthieuju, ko je bil njegov stric ob veliki številčni premoči ubit, William pa je bil ujet. Marshalovo veliko spretnost in hrabrost so opazili in angleška kraljica Eleonora ga je odkupila.

V mladosti se je udeležil številnih turnirjev. To so bila tekmovanja in posnemanja vojn, v katerih so se vitezi potegovali za velike nagrade. Turnirji so bili priložnost, da vitez pridobi dragocene stvari, kot so denar, konj, oklep in orožje. Bili so nevarni in ni bilo nenavadno, da je bil vitez med turnirjem ubit.

Viljem in Henrik, mladi kralj

Viljem je postal zelo izurjen vitez in je po svoji zmagi postal del gospodinjstva Henrika II. ter učil moške bojevanja. Postal je vzgojitelj, varuh, zaščitnik in prijatelj sina Henrika II., v zgodovini znanega kot Henrik Mladi kralj. Ko je bil mladi Henrik kronan, je bil Maršal določen, da mu služi kot kapitan straže in vodja vitezov. Maršal je bil tisti, ki je vitezil mladega kralja Henrika. Maršal je mladega Henrika spremljal tudi na številnih turnirjih. Leta 1173 se je mladi Henrik sprl z očetom. Želel je prevzeti angleški prestol, čeprav je bil njegov oče še vedno živ. Henrik je zapustil Anglijo in s seboj v Akvitanijo odpeljal brata Riharda v materino deželo. Leta 1174 sta Henrik II. in njegov sin sklenila mir. Viljem je še naprej slovel na turnirjih. Mladi kralj je zbolel in 11. junija 1183 umrl zaradi nenadne bolezni v Martelu.

Na križarskem pohodu in bojih pod Henrikom II.

Na smrtni postelji je mladi Henrik naročil maršalu, naj se v njegovem imenu odpravi na križarsko vojno. Z dovoljenjem Henrika II. je Viljem dve leti hodil na križarsko vojno in njegove vrhunske bojne sposobnosti so priznali templjarji. Ko se je vrnil, ga je Henrik II. takoj vzel v veliko naklonjenost in ga naredil za člana svojega gospodinjstva. Maršal se je nato boril za Henrika II. proti francoskemu kralju Ludviku VII. in v spopadih proti drugim Henrikovim sinovom, ki so se zdaj uprli.

Rihard (imenovan Levjesrčni) je bil drugi sin Henrika II. in je prav tako želel postati angleški kralj ter ni želel čakati na očetovo smrt. Po spopadu je Maršal naletel na Riharda in namesto da bi ga ubil, je ubil njegovega konja. Kmalu zatem je Henrik II. zbolel in se umaknil v Chinon, kjer je leta 1189 umrl.

Viljem z Rihardom I.

Rihard ni pozabil Maršalovega dejanja hrabrosti in zvestobe in ko je postal kralj, je Maršala odpeljal v boj proti francoskemu kralju. Čez nekaj časa se je Rihard odločil, da bo odšel na križarsko vojno, Maršala pa je pustil v Angliji kot angleškega sodnika, ki je v kraljevi odsotnosti zastopal kralja in predsedoval kraljevim sodiščem v času njegove odsotnosti.

Rihard I. je potrdil očetovo obljubo Viljemu in mu dal dedinjo grofije Pembroke, Striguil in pripadajoča zemljišča, kot mu je tik pred Henrikovo smrtjo obljubil Henrik II. Maršal je takoj postal eden najbogatejših ljudi v kraljestvu. Pridobil je premoženje v štirih državah.

Maršal se je za Riharda hrabro boril proti francoskemu kralju in bil tam, ko je bila sklenjena mirovna pogodba. Leta 1199 je bil kralj Rihard ranjen in za posledicami ran umrl. Takrat je prišlo do novega spora o tem, kdo bo naslednji angleški kralj, Artur ali Janez.

Geoffrey II, vojvoda bretonski, je bil še en sin Henrika II. in bi bil naslednji v vrsti za kralja, vendar je umrl 19. ali 21. avgusta 1186, star 27 let. Pogostejša različica je, da je bil poteptan na turnirju v judu. Geoffrey je imel sina Arturja I., ki je postal naslednji vojvoda Bretanje. Artur je menil, da je tudi on dedič angleškega prestola. Maršal je menil, da bi moral kot brat kralja Riharda in v skladu z normanskim običajem naslednji kralj postati John, Geoffreyjev brat. Zadeva je bila rešena v Janezovo korist in postal je naslednji angleški kralj.

Viljem in kralj Janez

Viljem se je boril skupaj s kraljem Janezom in ta ga je čez nekaj časa imenoval za angleškega maršala. Kralj Janez je bil človek, ki ga številni njegovi baroni in grofje niso marali. Tega se je zavedal in jim ni zaupal. Ko je Maršal odšel na Irsko, da bi zaščitil njegova zemljišča, ga je kralj prisilil, da je dal enega od svojih sinov za talca, da bi se prepričal, da mu Maršal ne bo nelojalen. Kralj Janez je Maršalu včasih odvzel zemljišča, drugič pa mu jih je vrnil. V času vladavine kralja Janeza je prihajalo do sporov, vendar je Maršal ves čas ostal zvest kralju.

Kralj Janez je umrl 18. oktobra 1216. Njegov sin Henrik III. je bil takrat premlad, da bi vladal kraljestvu. Maršal je bil imenovan za regenta Henrika III. in je sprejemal odločitve v njegovem imenu, dokler ni postal polnoleten.

Viljem in Henrik III.

Maršal je bil takrat že precej star, vendar je kot regent vodil zadeve Henrika III. in se celo boril v bitki pri Lincolnu. Star je bil približno 70 let. Maršal je umrl 14. maja 1219 v Cavershamu.

Smrt Williama Marshala

Ko je vedel, da umira, si je nadel oblačilo templjarja, po smrti pa so ga pokopali v Tempeljski cerkvi v Londonu. Upodobitev Williama Marshala je še vedno na ogled v Tempeljski cerkvi v Londonu, poleg njega pa je njegov sin.