Viljem I. Oranski (Viljem Tihi) — oče nizozemske neodvisnosti

Življenjska zgodba Viljema I. Oranskega (Viljem Tihi) — voditelj nizozemske osvoboditve, protestantski junak in oče domovine, njegova smrt in zapuščina, ki je oblikovala Nizozemsko.

Viljem I. Oranski‑Nasavski (24. april 1533 – 10. julij 1584) je bil glavni voditelj nizozemskega upora proti Špancem v času osemdesetletne vojne in velja za enega izmed ustanovnih očetov moderne Nizozemske. Kot princ Oranski in član rodbine Oranien‑Nasau je združeval vojaške, politične in diplomatske sposobnosti ter postal simbol boja za versko svobodo in politično avtonomijo nizozemskih pokrajin.

Zgodnje življenje in služba v korist Habsburžanov

Viljem se je rodil 24. aprila 1533 v družini Nassau v današnji Nemčiji. V mladosti je služil habsburškim vladarjem in bil na dvoru španskega kralja imenovan za stadtholderja (vrsto provincialnega guvernerja ali predstavnika vladarja) več nizozemskih provinc. Sčasoma so ga glede na njegova posestva in dedne pravice začeli klicati tudi princem Oranskim. V zasebnem življenju je imel več zakonskih zvez in številne potomce, iz katerih izhaja današnja hiša Oranien‑Nasau.

Prehod k uporu in vodenje boja

V 16. stoletju so se razmere v Nizozemskih provincah zaostrile zaradi centralistične politike španskega krone in stroge verske represije proti protestantom. Viljem je postopoma prešel na stran nizozemskih provinc in postal osrednji voditelj upora proti španski oblasti. Podpiral je idejo verske strpnosti in politične samouprave provinc, kar je prispevalo k njegovi vodstveni vlogi v boju za neodvisnost.

Pomembni dogodki v tem obdobju vključujejo povezovanje provinc v skupne zaveze in diplomatske prizadevanja za pridobivanje tuje podpore. Leta 1579 so se nekatere province združile v Union of Utrecht, ki je postal temelj kasnejše nizozemske državnosti, in Viljem je bil ključna osebnost pri ohranjanju enotnosti upornikov.

Vzdevek "Viljem Tihi" (Willem de Zwijger)

Viljem je bolj znan kot Viljem Tihi (nizozemsko: Willem de Zwijger). Izvor tega vzdevka ni povsem jasen in za njega obstaja več razlag. Ena priljubljena pripoved pravi, da je dobil vzdevek, ker se ni odzval na napotilo, naj pregnano ali iztrebi protestante v svojih posestvih, druge razlage pa poudarjajo njegovo preudarnost, diplomatsko zadržanost in sposobnost, da v ključnih trenutkih ostane brez govora, kadar je bilo to politično koristno. Vsekakor vzdevek odraža njegov slog delovanja: previdnost, taktiko in premišljenost.

Umor in zadnje ure

Ker je postal središče upora proti španski kroni, je bil Viljem tarča napadov in groženj; španski monarh oziroma njegovi zagovorniki so ga razglasili za izdajalca in obljubili nagrado za njegovo odstranitev. 10. julija 1584 ga je v njegovem domu v Delftu ustrelil Balthasar Gerards. Viljemove zadnje besede so po pričevanju izrekle v francoščini: "Mon Dieu, mon Dieu, ayez pitié de moi et de ton pauvre peuple" (Moj Gospod, moj Gospod, usmili se mene in svojega revnega ljudstva). Njegov morilec, Balthasar Gerards, ni nikoli prejel obljubljene nagrade — razjarjeni Nizozemci so ga ujeli in usmrtili.

Dediščina

Na Nizozemskem je Viljem pogosto imenovan "oče domovine". Njegovo ime in družina sta sčasoma postala simbol nizozemske državnosti; skozi naslednje stoletja so njegovi potomci igrali osrednjo vlogo v politiki in opazno vplivali na nastanek kraljevine Nizozemske.

Viljemov lik in delo sta opevana v nizozemski himni Wilhelmus, ena najstarejših državnih himn na svetu, ki slavi njegovo vodenje in predanost nizozemskemu ljudstvu. Njegova prizadevanja za versko strpnost in politično avtonomijo so temeljni del nizozemske zgodovine in narodnega spomina.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Viljem I. Oranžsko-nasavski?

V: Kako je dobil vzdevek "Viljem Tihi"?

V: Kje se je Viljem rodil?

V: Kakšno vlogo je imel v več nizozemskih provincah?

V: V katero vero je prestopil?

V: Kako je umrl?

Išči po črki