Jaser Arafat: biografija palestinskega vodje, vodenje PLO in Nobelova nagrada

Biografija Jaserja Arafata: od vodenja PLO, političnih sporov in karizme do Nobelove nagrade — poglobljen pogled v življenje in zapuščino palestinskega vodje.

Jaser Arafat (24. avgust 1929 – 11. november 2004) je najbolj znan kot dolgoletni vodja palestinskega naroda. Od leta 1969 do svoje smrti je bil predsednik Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), leta 1994 pa je postal tudi prvi izvoljeni predsednik Palestinske nacionalne uprave (PNA). Arafat je ena najbolj prepoznavnih in hkrati najbolj spornih osebnosti v sodobni zgodovini Bližnjega vzhoda.

Zgodnje življenje in izobrazba

Rojen je bil 24. avgusta 1929; njegovo rojstno mesto navajajo kot Jeruzalem, Gazo ali Kairo, saj obstajajo različne različice o njegovem rojstvu in zgodnjem življenju. Pravo ime mu je bilo Mohammed Yasser Abdel Rahman Abdel Raouf Arafat al-Qudwa. Študiral je gradbeništvo na univerzi v Kairu (takrat znani kot Kraljeva univerza Fuad I) in po končani izobrazbi delal kot inženir v Kuvajtu, kjer se je aktivno vključil v palestinsko politično dejavnost in organiziranje.

Vzpon v političnem vodstvu in ustanovitev Fatah

V poznih 1950‑ih in zgodnjih 1960‑ih je Arafat soustanovil gibanje Fatah, ki je postalo osrednja sekularna palestinska sila. Kot vodja Fataha je Arafat hitro pridobil prepoznavnost z vodstvom oboroženega boja in odporniških akcij proti Izraelu, hkrati pa je skušal povezati različne palestinske skupine. Leta 1969 je bil izvoljen za predsednika PLO, kar mu je dalo širši mednarodni profil in vlogo uradnega zastopnika palestinskega ljudstva.

Vloga v mednarodni politiki in konfliktnem obdobju

Arafat je vodil PLO skozi dolga obdobja izgnanstva, med drugim se je osrednja palestinska struktura preselila v Libanon, kjer je bila PLO močno vpletena v lokalne konflikte. Po izraelski invaziji na Libanon leta 1982 je bil oblegan v Bejrutu in kasneje skupaj z drugimi voditelji evakuiran v Tunizijo. Leta 1974 je Arafat prvič nastopil pred Združenimi narodi in tam medijsko obeležil palestinsko domačo in mednarodno prisotnost.

Oslo, PNA in Nobelova nagrada

Prelomnica v njegovi politiki je bila podpis Osla leta 1993, ko je PLO priznala obstoj Izraela, Izrael pa je priznal PLO kot predstavnika Palestincev. Ti dogovori so omogočili vrnitev Arafata v Palestino in ustanovitev Palestinske nacionalne uprave. Leta 1994 je Jaser Arafat skupaj z izraelskima politikoma Jicakom Rabinom in Šimonom Peresom prejel Nobelovo nagrado za mir za prizadevanja pri iskanju rešitve za konflikt na Bližnjem vzhodu. Nagrada je bila hkrati simbol mednarodnega priznanja in tudi predmet kritik med Palestinci in Izraelci.

Konflikti, obtožbe in notranja kritika

Arafatova vloga je bila močno deljena: nekateri ga vidijo kot simbol in junaka v boju za palestinske pravice, drugi kot odgovorno osebo za podpihovanje nasilja in terorističnih akcij v prejšnjih obdobjih njegove kariere. Izraelske oblasti in nekateri mednarodni kritiki so ga obtoževali, da ni dovolj učinkovito preprečeval nasilja med izbruhom intifad in še posebej v obdobju druge intifade okoli leta 2000. Znotraj palestinskega gibanja pa so ga nekateri kritizirali zaradi domnevne korupcije, klientelizma, avtokratizma in neučinkovitosti v upravljanju PNA.

Zadnja leta, smrt in sporen pogreb

V zadnjih letih življenja je Arafat ostajal politično izoliran in zdravstveno oslabljen. 29. oktobra 2004 je bil premeščen v vojaško bolnišnico Percy v Parizu, kjer je umrl 11. novembra 2004. Njegova smrt je sprožila širok val žalovanja med Palestinci in reakcijami po vsem svetu. Njegovo truplo so prepeljali v Ramalo, kjer so ga 12. novembra pokopali v predsedniški rezidenci (znani kot Mukhata). Zaradi varnostnih razlogov in organizacijskih razlogov je bil pogreb izveden v naglici; kasneje je bilo opravljeno ponovno pokopavanje v zgodnjih urah 13. novembra. Pokopan je bil v posebni krsti z namenom, da bi ga po morebitni ustanovitvi neodvisne države Palestina s prestolnico Vzhodni Jeruzalem nekoč prenesli in pokopali v Jeruzalemu.

Sum o morebitnem zastrupljenju in forenzične preiskave

Po več letih so se pojavile domneve, da je bil Arafat morda zastrupljen; familija je zahtevala dodatne preiskave. Leta 2012 so iz njegove grobnice odvzeli vzorce, ki so jih poslali na analizo v laboratorije v Švici, Rusiji in Franciji. Švicarski forenzični izsledki so v vzorcih odkrili sledove radioaktivnega izotopa polonija-210, kar je sprožilo domneve o mogoče zastrupljenju. Drugi laboratoriji so podali različno in deloma neenotno oceno, zato do danes ni dokončnega, univerzalno sprejetega znanstvenega sklepa o vzroku smrti, kar je še povečalo skrivnost in teorije zarote okoli njegove smrti.

Dediščina

Jaser Arafat ostaja ena najbolj spremenljivih osebnosti sodobne arabske in mednarodne politike: zanj eni pravijo, da je združil razdrobljeno palestinsko gibanje, dosegel mednarodno priznanje in odprl pot političnim pogovorom; drugi poudarjajo njegove pretekle podpore oboroženemu uporu, notranjo korupcijo in neučinkovitost pri vzpostavljanju stabilne in demokratične palestinske uprave. Njegov značilen šal in keffiyeh sta postala simbol palestinske identitete, njegove politike in odločitve pa še dolgo po njegovi smrti ostajajo predmet zgodovinskih ocen in političnih razprav.

• Pomembni mejniki: soustanovitev Fatah (konec 1950/začetek 1960), predsednik PLO (1969–2004), nastop pred ZN (1974), Oslo (1993), predsednik PNA (1994–2004), Nobelova nagrada (1994).
• Glavne teme debate: upor proti izraelski okupaciji in pot do mednarodnega priznanja, vloga nasilja v osvobodilnem gibanju, upravljanje in transparentnost v palestinskih institucijah, nejasen vzrok smrti in možnosti zastrupitve.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Jaser Arafat?

V: Kje se je rodil?

V: Kaj je študiral na univerzi?

V: Kaj je delal v službi?

V: Kdaj je prejel Nobelovo nagrado za mir?

V: Kako različni ljudje gledajo na njegovo zapuščino?

Išči po črki