Yi Sun-sin: korejski admiral, junak vojne Imjin in izumitelj želvene ladje

Admiral Yi Sun-sin se je rodil 8. marca 1545 v Geoncheon-dongu v Seulu v dinastiji Josun (staro ime Koreje). Zaradi revščine svoje družine se je preselil in odraščal v materinem rojstnem kraju Asan v provinci Chungcheongnam-do. Po več poskusih na državnih izpitih se je v svojih tridesetih začel uveljavljati kot vojaški častnik; njegova pot ni bila hitra ali enostavna, vendar je naposled pridobil zaupanje in položaje, ki so mu omogočili, da uresniči svoje sposobnosti kot mornariški poveljnik. Ko je leta 1591 prevzel položaj poveljnika mornarice zahodnega dela province Jeolla-do, je začel temeljito reorganizirati in disciplinirati svoje sile ter pripraviti floto na morebitni spopad z Japonsko.

Inovacije in ladja »želva«

Yi je vladal taktičnemu znanju in tehničnim izboljšavam. Za pripravo na vojno je zasnoval in uvedel slavno ladjo želvo, ki je imela več vrst topov na različnih nivojih in popolnoma pokrito palubo, pogosto opremljeno z železnimi bodicami, ki so onemogočale vkrcanje. Na vrhu je imela zaprto streho, ki je nudila zaščito pred sovražnikovim ognjem, pod njo pa so bili nameščeni topovi, kar je ladjam omogočalo hiter in zaščiten topni učinek. Nekateri modeli so imeli tudi figurativno zmajevo glavo na krmi ali pramcu, ki naj bi služila kot dimna ali ustrahovalna naprava ter včasih vsebovala tudi manjšo topovsko cev.

Vojna Imdžin (1592–1598) in Yi-jeve taktične zmage

13. aprila 1592 je izbruhnila vojna Imdžin, kot je predvidel Yi. Japonske sile so hitro zasedle velika kopenska ozemlja dinastije Joseon, a so bile odvisne od morskih zalog in oskrbe. Yi Sun-sin je izkoristil prednost korejske mornarice, njeno znanje o lokalnih morskih tokovih in številne taktične inovacije, da je prekinil japonske oskrbovalne linije. Njegova flota je dosegla vrsto odločilnih zmag, ki so močno oslabele japonske operacije na korejskem ozemlju.

V eni od ključnih bitk, bitki pri Hansanu (1592), je uporabil imenovano taktično postavitev »žerjavovo krilo« (crane wing), s katero je obkolil in uničil velik del sovražnikove flote — poročila navajajo, da je bilo med drugim zajetih in potopljenih 59 od 73 japonskih ladij v tistem spopadu. V bitki pri Myeongnyangu (1597) je z le 13 lastnimi ladjami uspešno zaustavil veliko japonsko floto; števila se v virih razlikujejo, a pogosto se navaja, da je Yi premagal približno 133 sovražnikovih ladij — zmaga, ki jo mnogi zgodovinarji opisujejo kot izjemno taktično doseženo in pogosto ena od čudežnih zmag v pomorski zgodovini.

Odpornost, pritiski in smrt

Yi je kljub vojaškim zaslugam večkrat občutil dvome in intrige s strani notranjih političnih nasprotnikov; bil je tudi začasno znižan in celo zaprt, a so ga potrebe po izkušenem poveljniku vedno znova vrnile v službo. Njegove pomorske zmage so onemogočile japonskemu vodstvu, vključno s Tojotomiju Hidejošijem, da bi vzpostavilo trajno nadvlado nad Joseonom, saj so japonske sile izgubljale kritične zaloge in sposobnost oskrbovanja kopenskih operacij.

Yi Sun-sin je padel v boju 16. decembra 1598 v zadnji veliki pomorski operaciji v Noryangu (bitka pri Noryangu), kjer je bil ubit zaradi sovražnega ognja. Kljub njegovi smrti je njegova zapuščina nadaljevala vplivati na potek vojne in na korejsko narodnostno zavest.

Zapuščina

Yi Sun-sin velja za eno največjih osebnosti korejske zgodovine. Njegova taktična iznajdljivost, disciplinska ureditev mornarice in tehnične izboljšave, predvsem uporaba ladij želv, so mu prinesle trajno slavo. Njegovi zapiski in dnevnik, znani kot "Nanjung ilgi" (Dnevnik trpljenja in boja), so cenjen zgodovinski vir o potekih vojne in osebnem pogledu poveljnika. Danes ga Korejci spoštujejo kot narodnega junaka; v Seulu in drugod po državi so mu postavljeni spomeniki ter muzeji, ki ohranjajo spomin na njegove vojaške dosežke in osebne vrline.

Išči po črki