William Whewell: britanski polihistor, filozof in avtor izraza 'znanstvenik'
William Whewell — britanski polihistor in avtor izraza "znanstvenik": vpliven filozof, teolog in vodja Cambridgea, pionir v fiziki, geologiji in zgodovini znanosti.
William Whewell (24. maj 1794 – 6. marec 1866) je bil angleški polihistor, anglikanski duhovnik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti. Bil je izjemno vplivna osebnost v intelektualnem življenju 19. stoletja: v svojih delih in osebnih stikih je vplival na mislece, kot so John Herschel, Charles Darwin, Charles Lyell in Michael Faraday. Whewell je pomembno prispeval k oblikovanju sodobnega jezika znanosti: uvedel je angleški izraz „scientist“ (predlagal ga je že v začetku 1830-ih in ga uporabil tudi v svojem velikem delu iz leta 1837).
Življenjska pot in akademska kariera
Whewell se je rodil kot sin mizarja v provinci, vendar je s trdim delom in izobraževanjem napredoval do najvišjih položajev univerzitetnega sveta. Dolga leta je deloval kot profesor in predavatelj na univerzi v Cambridgeu, 25 let pa je bil tudi ravnatelj Trinity Collegea v Cambridgeu. Njegovo imenovanje na mesto magistra (master) Trinityja je podprl tudi takratni britanski premier Robert Peel. Bil je eden od ustanovnih članov in kasneje predsednik Britanskega združenja za napredek znanosti, član Kraljeve družbe ter predsednik Geološke družbe — kar priča o njegovem širokem vplivu v akademskih in znanstvenih krogih.
Znanstveno delo in različna področja raziskav
Whewell je imel izredno širok spekter interesov. Raziskoval je oceansko plimovanje (za svoje delo na tem področju je prejel kraljevo medaljo), objavljal pa je tudi dela s področij mehanike, fizike, geologije, astronomije in ekonomije. Poleg strogo znanstvenih razprav je pisal pesmi, strokovne in poljudne knjige, prevajal dela velikih avtorjev (med njimi tudi Goetheja) ter pripravljal pridige in teološke traktate. Takšen preplet humanističnih in naravoslovnih zanimanj je bil značilen za polihistore njegove dobe.
Filozofija znanosti in teorije znanstvenega spoznanja
Whewell je pomembno prispeval k filozofiji znanosti. Njegovo največje filozofsko-dogmatsko delo je History of the Inductive Sciences, from the Earliest to the Present Time (1837), v katerem analizira zgodovino in metodologijo induktivnih ved ter razmišlja o načinih, kako znanstvene teorije nastajajo iz opazovanj. Uvedel je pojma, kot sta colligation (koligacija, združevanje podatkov v teorijo) in consilience (usklicnost različnih vrst dokazov), ter se opredelil do vprašanja, kako teorije oblikujejo izbiro in interpretacijo dejstev. S svojimi razpravami je polemiziral tudi z nekaterimi sodobnimi empirističnimi pristopi in zagovarjal pomen konceptov in pojmov pri ustvarjanju znanstvenega znanja.
Vpliv, izrazi in zapuščina
Whewell je imel velik vpliv na razvoj znanstvenega jezika in terminologije: predlagal je ali populariziral več izrazov, ki so postali del vsakodnevnega znanstvenega slovarja. Po svojih zgodovinskih in filozofskih pogledih je vplival na generacije naravoslovcev in mislecev, med katerimi so bili tudi Herschel, Darwin, Lyell in Faraday. Njegova dela so bila pomembna pri oblikovanju razumevanja znanstvene metode v 19. stoletju in so še danes zanimiva za študij zgodovine znanosti in filozofije znanosti.
Nagrade in priznanja
Za svoje raziskave in prispevke je prejel več priznanj (med drugim kraljevo medaljo za delo o plimovanju). Bil je dejaven član številnih znanstvenih društev in liciranih teles, kar je odsevalo njegov ugled tako v znanstvenih kot v institucionalnih krogih.
William Whewell ostaja prepoznaven kot vsestranski mislec, ki je povezal praktične raziskave, filozofsko refleksijo in skrb za razvoj znanstvenega jezika — vse to pa je oblikovalo način, kako razumemo in govorimo o znanosti še danes.
William Whewell
Zgodovina in filozofija znanosti
Lahko rečemo, da je bil Whewell prvi ali eden prvih, ki je sestavil filozofijo znanosti. Njegov edini tekmec v tem pogledu je bil John Herschel, ki je v svojem uvodnem govoru o študiju filozofije naravoslovja predstavil nekaj podobnih tem.
Whewellovih pet zvezkov Zgodovine in filozofije induktivnih znanosti je njegovo najpomembnejše delo. Znanost je bila takrat še vedno nova dejavnost. Znanstveniki sami so imeli različna mnenja o tem, kako najbolje opravljati svoje delo. Whewell je zagotovil teoretični okvir, ki je sprožil veliko razprav. Dolgo je potekala tudi razprava z Johnom Stuartom Millom o socialni in ekonomski filozofiji.
Besede, ki jih je skoval
- Znanstvenik
- Fizik
- Anoda
- Katoda
- Uniformizem: isti zakoni in procesi, ki delujejo zdaj, so vedno delovali tudi v preteklosti in veljajo povsod. Pogosto je rečeno, da je sedanjost ključ do preteklosti. Podobno kot gradualizem, zamisel, da majhne stalne spremembe privedejo do velikih učinkov.
- Katastrofizem: prepričanje, da so se na Zemlji zgodili nenadni, kratkotrajni in siloviti dogodki, ki so lahko imeli svetovni obseg.
- Konsilienca: enotnost znanja, dobesedno "združevanje" znanja.
Knjige
- Zgodovina induktivnih znanosti. 3 zvezki. Izdaje: 1837; 1847; 1857.
- Filozofija induktivnih znanosti, utemeljena na njihovi zgodovini. 2 zvezka. Izdaje: 1840; 1847; 1858–1860
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil William Whewell?
O: William Whewell je bil angleški polihistor, anglikanski duhovnik, filozof, teolog in zgodovinar znanosti.
V: Kakšen vpliv je imel na velike znanstvenike svojega časa?
O: Imel je vpliv na velike znanstvenike svojega časa, kot so John Herschel, Charles Darwin, Charles Lyell in Michael Faraday.
V: Kaj je izumil?
O: Izumil je številne izraze, ki jih uporabljamo danes, na primer znanstvenik (leta 1837).
V: Kako se je povzpel na vrh?
O: Whewell, sin mizarja, se je povzpel na vrh. Kar 28 let je bil profesor in 25 let mojster Trinity Collegea v Cambridgeu.
V: Katere druge položaje je zasedal?
O: Bil je eden od ustanovnih članov in predsednik Britanskega združenja za napredek znanosti, član Kraljeve družbe in predsednik Geološke družbe. Njegovo imenovanje za magistra Trinityja je priporočil celo ministrski predsednik Robert Peel.
O:Kakšne raziskave je Whewell opravljal?
V: Katere raziskave je Whewell opravil?
O: Raziskoval je oceansko plimovanje (za kar je prejel kraljevo medaljo). Objavil je tudi dela s področja mehanike, fizike, geologije, astronomije in ekonomije.
Iskati