Katastrofizem
Katastrofizem je prepričanje, da so Zemljo v preteklosti prizadeli nenadni, kratkotrajni in siloviti dogodki. Katastrofe, po možnosti svetovnega obsega, so se dogajale med dolgimi obdobji mirne nedejavnosti. William Whewell je leta 1837 to poimenoval "katastrofizem".
Katastrofe naj bi bile glavni vzrok za spremembe, ki so vidne v zapisu kamnin in fosilov. Ta zapis je kazal, da je Zemlja občasno doživela velikanske pretrese na sicer mirnem planetu.
To stališče je podpiral tudi največji primerjalni anatom in paleontolog zgodnjega 19. stoletja. To je bil Georges Cuvier, direktor pariškega muzeja Muséum national d'histoire naturelle. Cuvier je dokazal, da je do izumrtja vrst zagotovo prišlo. Njegov katastrofizem je bil razlaga za redne spremembe vrst, ki so se pojavljale v kamninskih plasteh. Ni imel prave razlage, zakaj so se poznejše vrste razlikovale od prejšnjih. Zavračal je idejo evolucije, vendar ni predlagal verske rešitve.
Nasprotovanje
Teorija Zemlje Jamesa Huttona (2 zvezka, 1795), ki ji je sledilo delo Charlesa Lyella Principles of Geology (3 zvezki, 1830-33), je pokazala povsem drugačno sliko.
To je bil uniformitarizem, ki ga je prav tako skoval Whewell. Huttonova osnovna zamisel je bila "sedanji procesi so delovali tudi v preteklosti". Značilnosti Zemlje so oblikovali isti geološki procesi, ki jih je mogoče opazovati v sedanjosti in so postopoma delovali v ogromnem časovnem obdobju.
Lyell je razvil te zamisli in predstavil ogromno število opazovanj, ki jih je bilo mogoče razložiti le s postopnim delovanjem. Njegova knjiga je močno vplivala na mladega Charlesa Darwina, ki je prvi zvezek vzel s seboj na ladjo HMSBeagle, drugi zvezek pa je poslal naprej v Rio de Janeiro.
Starost Zemlje je eden od dejavnikov v razpravi. V 19. stoletju so menili, da je Zemlja stara morda 100 milijonov let. Zdaj vemo, da je stara približno 4560 milijonov let. To je vsekakor dovolj dolgo obdobje, da so se začeli odvijati počasni procesi.
Zato so bili dolgo obdobje od leta 1840 do leta 1980 skoraj vsi geologi uniformisti, ki so verjeli, da je "sedanjost ključ do preteklosti".
Sinteza
Nazadnje je postalo jasno, da so v zgodovini Zemlje imeli vlogo tako počasni procesi kot hitre katastrofe.
Glavni razlog za to je spoznanje, da so trki asteroidov in nekateri drugi dogodki vplivali na zgodovino Zemlje.
Konec dinozavrov
Walter in Luis Alvarez sta leta 1980 domnevala, da je pred 65 milijoni let, ob koncu krednega obdobja, v Zemljo padel 10 kilometrov velik asteroid.
Udarec je uničil približno 70 % vseh vrst, vključno z dinozavri, in pustil sledove izumrtja K/T. Leta 1990 je bil v Chicxulubu na polotoku Jukatan v Mehiki identificiran 180 kilometrov dolg krater, ki je označeval udar.
Zdaj se razpravlja le o tem, ali je bil glavni mehanizem izumrtja udarec asteroida ali obsežen poplavni vulkanizem iz Dekanskih pasti (ki se je zgodil približno v istem času). Oba predlagana mehanizma sta katastrofalne narave, čeprav je bil le trk asteroida nenaden.
Opazovanje trka kometarja Shoemaker-Levy 9 z Jupitrom je pokazalo, da se katastrofalni dogodki dogajajo kot naravni dogodki.
Izvor Lune
Hipoteza o velikanskem trku pravi, da je Luna nastala iz ostankov trka med mlado Zemljo in protoplanetom velikosti Marsa. To je najbolj priljubljena znanstvena hipoteza o nastanku Lune.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je katastrofizem?
O: Katastrofizem je teorija, da so nenadni, siloviti in kratkotrajni dogodki vplivali na Zemljino zgodovino in povzročili svetovne katastrofe med dolgimi obdobji nedejavnosti.
V: Kdo in kdaj je skoval izraz "katastrofizem"?
O: Izraz "katastrofizem" je leta 1837 skoval William Whewell.
V: Kaj je Georges Cuvier prispeval k teoriji katastrofizma?
O: Georges Cuvier, direktor Muséum national d'histoire naturelle v Parizu, je podprl teorijo katastrofizma s prikazom dokazov o izumiranju vrst v kamninskih plasteh.
V: Kakšna je povezava med katastrofami in spremembami, ki so vidne v zapisih kamnin in fosilov?
O: Po teoriji katastrofizma so bile katastrofe glavni vzrok za spremembe, ki so vidne v kamninah in fosilih.
V: Ali je Georges Cuvier predlagal razlago, zakaj so se poznejše vrste razlikovale od prejšnjih?
O: Ne, Georges Cuvier ni predlagal razlage, zakaj so se poznejše vrste razlikovale od zgodnejših.
V: Ali je Georges Cuvier verjel v evolucijo?
O: Ne, Georges Cuvier je zavrnil idejo o evoluciji kot razlagi za spreminjanje vrst.
V: Ali je Georges Cuvier kot alternativo evoluciji ponudil versko rešitev?
O: Ne, Georges Cuvier ni ponudil verske rešitve kot alternative evoluciji.
