Južni Kavkaz (Zakavkazje): regija, države, naravni viri in spori

Južni Kavkaz (Zakavkazje): poglobljen vodnik po državah, naravnih virih, nafti, vinu in sporih (Abhazija, Južna Osetija, Gorski Karabah) — geopolitika in gospodarstvo regije.

Južni Kavkaz, imenovan tudi Zakavkazje ali Zakavkazje, je južno območje Kavkaza med Evropo in Azijo, ki sega od Velikega Kavkaza do turške in iranske meje, med Črnim in Kaspijskim morjem.

Celotna Armenija je v Zakavkazju, večina Gruzije in Azerbajdžana, vključno z eksklavo Naksivan, pa spada v to območje. Države v regiji pridelujejo nafto, manganovo rudo, čaj, agrume in vino.

Ta regija je ena najbolj zapletenih na postsovjetskem območju in ima tri zelo sporna območja - Abhazijo in Južno Osetijo v Gruziji ter Gorski Karabah v Azerbajdžanu.

Geografija in podnebje

Južni Kavkaz leži med Velikim in Malim Kavkazom ter vključuje razgibano topografijo: visoke gorske vrhove, globoke soteske in obalne ravnice ob Črnem in Kaspijskem morju. Glavne reke so Kura in Araks (Aras), ki odvajata vodo proti Kaspijskemu morju. Podnebje se giblje od subtropskega obalnega do gorskega kontinentalnega, zato so v regiji raznolike kmetijske cone — od nasadov čaja in citrusa ob obalah do vinogradov in planinskih pašnikov v notranjosti.

Države, jeziki in veroizpovedi

Južni Kavkaz sestavljajo tri suverene države: Armenija, Gruzija in Azerbajdžan (vključno z avtonomno eksklavo Naksivan). Pomembna mestna središča so Jerevan, Tbilisi in Baku. V regiji prevladujejo jeziki iz treh različnih jezikovnih družin — armenščina, kartvelske jezikovne skupine (gruščina) in turkoazijske jezike (azerbajdžanščina) — poleg njih pa je precej razširjena tudi raba ruščine kot lingua franca.

Versko je območje raznoliko: Armenija je pretežno kristjana v obliki Armenijske apostolske cerkve, Gruzija ima močno tradicijo pravoslavja (Gruzijska pravoslavna cerkev), medtem ko je v Azerbajdžanu večina prebivalstva muslimanov (predvsem šiitske veje). Obstajajo tudi manjše verske skupnosti — poleg tega so v zgodovini regije močne tudi tradicionalne kulturne vezi in cerkvene ustanove.

Gospodarstvo in naravni viri

Regija je pomembna zaradi energetskih in mineralnih virov ter prometnih poti, ki povezujejo Kaspijsko območje s svetovnimi trgi. Največji naravni viri vključujejo nafto in zemeljski plin v okolišu Bakuja (Azerbajdžan), velike zaloge mangana (manganovo rudo) in druge kovine, pa tudi rodovitno zemljo za pridelavo sadja, čaja (čaj), agrumov (agrume) in vinogradov (vino).

Pomembne energetske in transportne infrastrukture vključujejo naftovode in plinovode, kot so Baku–Tbilisi–Ceyhan (BTC) in Južni gasovod (South Caucasus Pipeline), ki povezujejo kaspijska goriva s Turčijo in Evropo. Regija je tudi del koridorjev za železniški in cestni prevoz Rusija–Evropa–Azija (npr. Baku–Tbilisi–Kars). Turizem (gorsko pohodništvo, kulturne in verske znamenitosti) se prav tako hitro razvija.

Okoljska posebnost

Kavkaz je eno izmed svetovnih žarišč biotske raznovrstnosti z veliko endemičnih vrst rastlin in živali. Gorski habitati so občutljivi na več pritiskov: odsekavanje gozdov, intenzivno kmetijstvo, rudarska dejavnost in spremembe podnebja. Ohranjanje ekosistemov je pomembno za preprečevanje erozije, ohranjanje voda in trajnostne rabe naravnih virov.

Spori, varnost in geopolitična vloga

Južni Kavkaz je zaradi etničnih, zgodovinskih in strateških razlogov pogosto izpostavljen napetostim. V regiji so trije glavni spori, ki imajo trajne humanitarne in varnostne posledice:

• Abhazija in Južno Osetijo — de facto samostojni entiteti na ozemlju Gruzije, ki sta po vojnah v 1990-ih in ponovno spopadu leta 2008 pod močnim vplivom Rusije. Mednarodno sta priznani samo s strani omejenega števila držav, medtem ko večina sveta šteje ta ozemlja za del Gruzije.
• Gorski Karabah — ozemlje z večinskim armenskim prebivalstvom, ki je dolgo časa ostalo v središču spora med Armenijo in Azerbajdžanom. Po obsežnih spopadih v začetku 1990-ih je sledila premirje, leta 2020 pa je vojna prinesla premike mej in vrnitev nekaterih ozemelj pod nadzor Azerbajdžana; za vzdrževanje miru so bili vmešani tudi ruski mirovniki in diplomacija drugih držav.

Ti konflikti povzročajo več deset tisoč razseljenih oseb, gospodarsko škodo in trajne varnostne izzive. Vplivne sile v regiji — predvsem Rusija, pa tudi Turčija, Iran, Evropska unija in ZDA — igrajo pomembno vlogo v diplomatskih prizadevanjih in vojačnih zavezah.

Kulturna dediščina in sodobni izzivi

Južni Kavkaz ima bogato zgodovino, ki vključuje starodavne civilizacije, srednjeveške cerkve, samostane in arhitekturne spomenike, ki so del svetovne kulturne dediščine. Hkrati se države soočajo z izzivi razvoja: reforme upravljanja, boj proti korupciji, diverzifikacija gospodarstva ter izboljšanje infrastrukture in socialnih storitev so ključni za dolgoročno stabilnost.

Zaključek

Južni Kavkaz je regija velike naravne in kulturne raznolikosti ter strateškega pomena. Njeni viri, prometne povezave in geopolitična lega so priložnost za razvoj, vendar so trajni napori potrebni za reševanje etničnih sporov, varovanje okolja in izgradnjo trajnostne prihodnosti za prebivalce regije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Južni Kavkaz?

V: Katere države so vključene v Zakavkazje?

V: Kateri izdelki se proizvajajo v Južnem Kavkazu?

V: Kako je opisana regija Južni Kavkaz?

V: Katera so tri zelo sporna območja v Južnem Kavkazu?

V: Zakaj je Južni Kavkaz zapleten?

V: Katera vodna telesa določajo meje Južnega Kavkaza?

Išči po črki