Citrona
Citron (Citrus medica) je vrsta citrusov. Običajno ima debelo lupino in majhne dele. Drevo izvira iz jugovzhodne Azije. Danes ga gojijo predvsem na Siciliji, v Maroku, na Kreti in Korziki ter v Portoriku. Drevo lahko zraste do velikosti približno 3 metrov. Plodovi so lahko dolgi približno 25 cm in težki približno 4 kg. Sadna pulpa se skoraj nikoli ne uporablja. Uporablja se lupina. Iz nje se naredi dodatek za kuhanje. Iz lupine se lahko izdela tudi marmelada. Iz lupine se pridobiva tudi rastlinsko olje, ki se uporablja za izdelavo parfumov.
Običajno ga uživamo konzerviranega ali v pekovskih izdelkih, kot so sadni kolački. (V kulinariki se pogosto uporablja kandirana lupina in ne sadje.) V nekaterih kulturah iz njega pripravljajo sadni čaj. Plinij Starejši navaja, da so v njegovem času citron lahko gojili le v Mediji in Perziji (HN xii.7). Rimljani so ga poskušali v rimsko cesarstvo prenesti v tesno zapakiranih loncih, vendar jim to po Pliniju ni uspelo. Vendar pa obstajajo dokazi, ki kažejo, da so ga v času Plinijevega življenja gojili v Sredozemlju. Zohary in Hopf menita, da je bilo to drevo prvič udomačeno v Indiji. Menita, da so bile njegove divje oblike skupaj z mandarino in pomelom prvotne vrste citrusov.
Citron ima v različnih državah veliko imen; priljubljeno je francosko ime za sadež Cedrat. Teofrast je citron imenoval perzijsko ali medijsko jabolko, pozneje pa je bil sadež znan kot citronsko jabolko. Plinij drevo imenuje asirsko ali medijsko "jabolko" (splošno grško-rimsko ime za kroglaste sadeže). Drugi agrumi so bili v sredozemsko porečje uvedeni šele v islamskem času.
V številnih drugih jezikih, ki niso angleščina, se običajna limona imenuje "citron", limona pa "limon". Čeprav vzhodnoazijski agrum yuzu (imenovan tudi yuja) včasih imenujejo citron, gre v resnici za ločeno vrsto Citrus junos.
Gojenje in uporaba
Citronov sadež raste počasi. Citronovo drevo se običajno vzgaja iz dve do štiri leta starih potaknjencev; drevo začne roditi sadove, ko je staro približno tri leta. Plodovi so podolgovate oblike in včasih dolgi tudi do šest centimetrov. Njegova lupina je debela, nekoliko trda, dišeča in prekrita z izboklinami; pulpa je bela in subkisla.
V Plinijevem času sadeža niso jedli (v začetku 2. stoletja so ga začeli uporabljati v kulinariki), uporabljali pa so njegov intenziven parfum, ki je prodrl v oblačila in odganjal škodljive žuželke (primerjaj Citronella).
V hebrejščini je citron znan kot etrog (hebrejsko: אֶתְרֹג). Je ena od štirih vrst, ki se uporabljajo med praznikom Sukot vsako jesen. Vloga citrona pri tem prazniku je bila prikazana v izraelskem filmu Ushpizin. Citroni, ki so bili vzgojeni z limono (da bi se povečala proizvodnja na drevo in da bi bilo drevo manj krhko), niso košer za uporabo kot del štirih vrst.
V južnoindijski kuhinji, zlasti tamilski, se citron pogosto uporablja v kislih kumaricah in konzervah. V tamilščini se nezreli sadeži imenujejo "narthangai", ki se običajno solijo in sušijo za pripravo konzerve. Nežni listi rastline se pogosto uporabljajo skupaj s čilijem v prahu in drugimi začimbami za pripravo prahu, imenovanega "narthellai podi", kar dobesedno pomeni "prah citronovih listov". Tako narthangai kot narthellai podi se običajno uživata s "thayir sadam" (riž s skuto - jogurtni riž).
V Koreji iz njega pripravljajo sirupast čaj (imenovan Yuja cha), v katerem se rezine celega sadja zaužijejo s sladkim čajem. Sadje se na tanko nareže (lupina, sredica in pulpa) in namoči ali skuha v medu ali sladkorju, da nastane čvrst sirup. To sirupasto kandirano sadje se zmeša z vročo vodo kot dišeči čaj, pri čemer se poje tudi sadje na dnu skodelice. Čaj Yuja se pogosto ohrani v sirupu za hladne mesece, saj je pozimi služil kot vir sadja. Priljubljen je tudi na Tajvanu, kjer je znan pod imenom 柚子茶 (Youzi cha). [Opomba: korejski yuja je enak japonskemu yuzu 柚子 in se mora razlikovati od citrona, ki je opisan v tem članku. Japonski yuzu = Citrus junos.]
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je citron?
O: Citron (Citrus medica) je vrsta citrusov z debelo lupino in majhnimi deli.
V: Od kod izvira drevo?
O: Drevo izvira iz jugovzhodne Azije.
V: Kje ga danes večinoma gojijo?
O: Danes se citronovec goji predvsem na Siciliji, v Maroku, na Kreti, Korziki in v Portoriku.
V: Kako veliko drevo lahko zraste?
O: Citronovo drevo lahko zraste do velikosti približno 3 metrov.
V: Kako velik je lahko sadež?
O: Sadež lahko zraste do velikosti približno 25 cm v dolžino in 4 kg teže.
V: Kateri deli sadeža se uporabljajo za kuhanje?
O: Na splošno se za kuhanje uporablja le lupina sadeža - iz nje se naredi dodatek ali marmelada ali rastlinsko olje, ki se uporablja za parfume. V kulinariki se pogosto uporablja tudi kandirana lupina namesto pulpe.
V: Kdaj so ga prvič udomačili?
O: Zohary in Hopf menita, da je bilo to drevo prvič udomačeno v Indiji.
