Citron (Citrus medica) je vrsta citrusov z značilno zelo debelo lupino in običajno majhno količino jedke sadežne pulpe. Drevo naj bi izviralo iz jugovzhodne Azije, danes pa ga intenzivno gojijo v toplejših delih Sredozemlja in v subtrópih — na primer na Siciliji, v Maroku, na Kreti, na Korziki ter v Portoriku. Rastlina zraste običajno do približno 3 m; plodovi lahko dosežejo dolžino okoli 25 cm in tudi do približno 4 kg teže. Ker je jedra malo, se sadna pulpa skoraj nikoli ne uporablja — v ospredju je lupina.

Botanične in kemijske značilnosti

Plod ima debelo, porozno in aromatično lupino, ki vsebuje eterična olja in pektin. Lupina je bogata z aromatičnimi spojinami (med njimi prevladuje limonen in druge monoterpene), iz nje pa se pridobivajo tudi eterična in rastlinska olja, ki se uporabljajo v parfumerski industriji in v prehrambeni tehniki. Zaradi visoke vsebnosti pektina je citron primeren za pripravo marmelad in želéjev; iz lupine pa se pogosto izdeluje kandirano sadje.

Gojenje in obdelava

Citron raje toploto in dovolj vlage, ni pa odporen na hude zmrzali — zato se v hladnejših območjih goji v loncih ali zaščitenih rastlinjakih. Razmnožuje se z gojenjem iz semen ali, pogosteje, s cepljenjem na citruse oz. vegetativno, da ohranimo lastnosti izbrane sorte. Pri sajenju je pomemben bogat, dobro odceden substrat in sončna lega.

Pri trgatvi plodove obiramo, ko dosežejo polno velikost in značilen vonj; nato se lupina obdeluje: lupino lahko odstranimo in kandiramo, narežemo za marmelado ali destiliramo za eterično olje. Kandirana lupina je tradicionalna sestavina pekovskih izdelkov in sladic. Zaradi debeline lupine je donos eteričnega olja na kg plodov pogosto nižji kot pri limoni, a je olje cenjeno zaradi specifične arome.

Kulinarična uporaba

  • Kandiranje: lupina se kuha v sirupu in suši — uporabljena je v slaščicah in kot samostojen sladek prigrizek.
  • Marmelade in preljevi: zaradi velike količine pektina se izdelujejo čvrste marmelade in želeji.
  • Pekovstvo: kandirana lupina ali naribana lupina se doda sadnim kolačkom in tradicionalnim pecivom (npr. sadni kolački; sadni kolački).
  • Čaji in napitki: v nekaterih kulturah se pripravlja aromatičen sadni čaj ali napitek iz sušenih kosov lupine.
  • Arome in dodatki: olje in ekstrakti iz lupine se uporabljajo kot aromatični dodatki v sladicah in pijačah.

Pogosto se v kulinariki uporablja kandirana lupina in ne sveža jedka pulpa; iz lupine se pripravlja tudi marmelada ali posebni dodatki za kuhanje (dodatek za kuhanje).

Zgodovina in etimologija

Citron ima dolgo zgodovino v rabi in gojenju. Plinij Starejši je zapisal, da so ga v njegovih časih gojili predvsem v Mediji in Perziji; Rimljani so ga poskušali prepeljati v celotno rimsko cesarstvo v loncih, kar po Pliniju sprva ni povsem uspelo, vendar so kasneje obstajali primeri gojenja v Sredozemlju. Botanična teorija (Zohary in Hopf) navaja, da je bilo drevo najverjetneje prvič udomačeno v Indiji in da so bile divje oblike citronov skupaj z mandarino in pomelom med prvotnimi vrstami citrusov.

Ime sadeža se je spreminjalo: francosko ime cédrat je razširjeno, Teofrast je sadež imenoval perzijsko ali medijsko jabolko, Plinij pa ga je opisal kot asirsko ali medijsko "jabolko". Vnos drugih agrumov v sredozemsko območje je bil v večjem obsegu šele v islamskem času.

Kulturni in ritualni pomen

Citron ima tudi verski in kulturni pomen: najbolj znan primer je judovski obredni sadež etrog (sukot), kjer se posebno pozornost posveča obliki, videzu in čistosti plodov. V številnih jezikih pa se besedi za druge agrume pomešata — na primer v nekaterih jezikih se običajna limona imenuje "citron", medtem ko se limona imenuje "limon".

Razlike in zamenjave

Vzhodnoazijski agrum yuzu (imenovan tudi yuja) je po pojavu in vonju soroden citronu in ga včasih napačno poimenujejo za citron; vendar gre za ločeno vrsto (Citrus junos). Pri pomanjkanju citrona v receptih se kot nadomestek uporabljajo limona, pomaranča ali yuzu, vendar se z aromo in teksturo lupine ne doseže popolne enakosti.

Bolezni, škodljivci in skladiščenje

Pri gojenju citronov je treba paziti na običajne citruse težave: pršice, luske, listne uši, bakterijske ali glivične bolezni (npr. gniloba korenin pri slabem odcedanju). Preventiva vključuje dobro zračenje, pravilno gnojenje in izogibanje prekomerni vlagi. V hladnejših podnebjih ga gojimo v loncih in prezimljamo pod streho.

Pravilno obran sadovi se lahko dlje hranijo v hladnem in suhem prostoru, vendar se običajno hitro predelajo — kandiranje ali destilacija sta pogosti obdelavi, ki podaljšata uporabnost plodov.

Zaključek

Citron (Citrus medica) je edinstven med agrumi zaradi svoje debele, aromatične lupine in skromne jedke pulpe. Njegove glavne vrednosti so kulinarična (kandiranje, marmelade), industrijska (éterična in rastlinska olja za parfume) ter kulturna in ritualna uporaba. Čeprav ni tako razširjen kot limona ali pomaranča, ostaja pomemben v lokalnih kmečkih tradicijah, kulinariki in parfumeriji.