Ruska državljanska vojna (1917–1922): vzroki, strani in posledice
Ruska državljanska vojna je bila obsežen in krvav konflikt, ki je potekal od novembra 1917 do oktobra 1922 med različnimi oboroženimi skupinami znotraj Rusije in na ozemljih nekdanjega ruskega imperija. Glavni spopadi so potekali med Rdečo armado in Belo armado. Rdeča armada je bila vojska komunistov, ki so po oktobrski revoluciji prevzeli oblast v velikih mestih. Bela armada je združevala nasprotnike boljševikov — monarhiste, republikance, liberalce, nacionaliste in dele stare vojaške elite. Druge sile so se borile proti obema skupinama ali občasno pomagale eni strani. Nekatere tuje države, kot so Japonska, Velika Britanija, Francija in Združene države Amerike, so poslale svoje enote ali vojaško pomoč, da bi podprle razdeljene belce. Rdeča armada je na koncu zmagala — zaradi boljše organizacije, centralnega poveljstva, izkoriščanja industrijskih regij in nadzora nad ključnimi železniškimi povezavami. Po vojni so komunisti leta 1922 ustanovili Sovjetsko zvezo.
Vzroki
Vzroke za državljansko vojno lahko razdelimo na politične, družbene in vojaške:
- Politična kriza: Car Nikolaj II., tradicionalni avtokratski vladar ruskega imperija, je izgubil prestol v februarski revoluciji leta 1917. Po tem je sledila nestabilnost in kratkotrajna oblast Provizorične vlade, ki ji je nato sledila boljševistična oblast po oktobru 1917.
- Družbeni razkoli: slovensk delavski in kmečki nezadovoljstvo, agrarna vprašanja in želja po hitro preobrazbi družbe so močno razdelili prebivalstvo.
- Ideološki spori: nasprotje med boljševiki (komunisti), ki so želeli enopartijsko sovjetsko oblast in radikalne socialne spremembe, ter raznolikimi nasprotniki, ki so si želeli drugačne oblike vlade ali vrnitev starega reda.
- Etnična in nacionalna gibanja: številna območja nekdanjega imperija so izkoristila razpad centralne oblasti za prizadevanje za neodvisnost ali avtonomijo.
Glavni bojevniki in skupine
- Rdeča armada: sestavljena iz boljševikov in njihovih podpore; organizacijo in mobilizacijo je znatno okrepil Lev Trotski. Uveljavljali so strogo disciplino, centralizirano poveljstvo in politično usmerjevalne organe (politični komisarji).
- Bela armada: heterogena skupina generala in politikov (med bolj znanimi: admiral Aleksander Kolčak na Sibirskem frontu, general Anton Denikin na jugovzhodu, general Nikolaj Judenič v zahodni Rusiji in general P. N. Vrangel na jugu). Bele sile se niso enotno dogovorile o politični prihodnosti Rusije, kar je oslabilo njihovo enotnost.
- Zelene enote in partizani: na nekaterih območjih (npr. Ukrajini) so neodvisne kmečke in nacionalne sile, pogosto imenovane tudi Zelena vojska, branile lokalne interese ali poskušale vzpostaviti lastne države.
- Nacionalne vojske: nekatera območja so izkoristila priložnost in si izborila ali utrdila neodvisnost — to je uspelo Finski, Poljski, Litvi, Latviji in Estoniji.
Tuja intervencija
Strah pred širjenjem komunizma in želja po podpore belcem sta privedla do vmešavanja tujih sil. Več držav je izvedlo različne vojaške in gospodarske posege, med njimi tudi sibirsko intervencijo. Cilji tujih dejavnikov so bili mešani: pomoč belcem, zaščita zalog orožja in surovin, zavarovanje strateških interesov in preprečevanje širjenja revolucije. Med intervencijo so sodelovale sile Združenega kraljestva, Francije, ZDA, Japonske in nekaterih drugih držav.
Potek in ključni dogodki
- 1917: Po februarski revoluciji odstop carja in oblikovanje Provizorične vlade; oktobra 1917 prevzem oblasti s strani boljševikov (Oktobrska revolucija).
- 1918: Zaostritev spopadov, atentat na carsko družino (julij 1918) in oblikovanje številnih belih armad; začetek obsežnih bojev na več frontah.
- 1919–1920: Belci so sprva napredovali na več frontah, a jih je Rdeča armada ustavila z boljšo mobilizacijo in organizacijo; hkrati je potekala Poljsko-sovjetska vojna (1919–1921).
- 1921: Kronštadsko vstajenje mornarjev in drugih nasprotovanj znotraj revolucije, uvedba NEP (Nova ekonomska politika) kot odgovor na gospodarsko krizo, ter slabljenje belcev. Leta 1921 je tudi vrhunec lakote (ruska lakota 1921–1922).
- 1922: Zaključna faza in konsolidacija boljševikov; formalna ustanovitev Sovjetske zveze.
Vojna gospodarska in družbena politika
Med vojno so boljševiki uvedli politiko, znano kot »vojno komunistično gospodarstvo« (War Communism): nacionalizacija industrije, prisilna rekvizicija živil in centralizirano gospodarjenje. Namen je bil oskrbovati vojsko in mesta, vendar so te ukrepe spremljale velike težave — upad proizvodnje, nezadovoljstvo kmetov in množične pomanjkljivosti. Leta 1921 je bila uvedena NEP, ki je delno vrnila tržno gospodarjenje in zasebno lastnino malega obsega, da bi stabilizirali gospodarstvo in umirili upore.
Učinki in posledice
- Človeške žrtve: Vojna je povzročila več milijonov smrtnih žrtev — zaradi bojev, represij, pomanjkanja in lakote. Točen število žrtev je predmet ocen, vendar gre za zelo velik obseg izgube življenj in razselitev prebivalstva.
- Politična sprememba: Zmaga boljševikov je privedla do razpada prejšnjih državnih struktur in ustanovitve boljševistične enopartijske države, ki je leta 1922 formalizirala združitev v Sovjetsko zvezo.
- Represija in teror: Obe strani sta izvajali represije nad nasprotniki; boljševiki so organizirali tajno policijo (Čeka), ki je izvajala »Rdeči teror«, medtem ko so se belci prav tako včasih zatekali k nasilju in maščevanju.
- Nacionalne meje: Nekatere nekdanje dele imperija so si izborile neodvisnost ali večjo avtonomijo (Finska, baltske države, Poljska), kar je spremenilo politično karto Evrope.
- Dolgotrajne posledice: Ustanovitev Sovjetske zveze je vplivala na globalno politiko v 20. stoletju, oblikovala je notranjo politiko (centralizacija, plansko gospodarstvo, industrializacija) in postavila temelje za prihodnje konflikte v Evropi in svetu.
Kratek povzetek
Ruska državljanska vojna (1917–1922) ni bila le spopad dveh vojaških taborov, temveč zapleten proces političnih, družbenih in nacionalnih transformacij. Zmaga Rdeče armade je omogočila oblikovanje boljševistične države in kasnejšo ustanovitev Sovjetske zveze. Vojna je pustila globoke posledice: velike človeške izgube, gospodarsko razsulo, vzpon totalitarnih praks in spreminjanje meja v vzhodni Evropi.
Obdobja
Rdeča in Bela armada sta se v tej vojni borili na treh glavnih frontah. Te so bile na vzhodu, jugu in severozahodu Sovjetske zveze. Prav tako so bila tri glavna obdobja vojne. Izbruh ruske državljanske vojne in njen velik obseg sta presenetila Vladimirja Lenina.
Kmalu po ruski revoluciji leta 1917 se je začelo prvo obdobje ruske državljanske vojne. Večina spopadov v tem obdobju je bila manjšega obsega. Vendar so se spopadi začeli na številnih mestih.
Drugo obdobje ruske državljanske vojne je bilo zelo pomembno. Trajalo je od januarja do novembra 1919.] Sprva je Bela armada zmagovala na vseh treh frontah. Beli armadi so pomagale nekatere tuje države. Toda Leon Trocki je reorganiziral Rdečo armado. Rdeča armada se je uprla in bela armada je utrpela velike izgube. Bela armada je skoraj izgubila svojo bojno moč.
Boji na Krimu so bili tretje in zadnje obdobje vojne. Na Krimu se je zbralo veliko vojakov Bele armade. Njihov položaj je bil zelo varen in močan. Rdeča armada se je še naprej borila z njimi. Ko se je poljsko-sovjetska vojna končala z neodvisnostjo Poljske, je lahko več vojakov Rdeče armade okrepilo svoje tovariše na Krimu. Ta akcija je novembra 1920 premagala Belo armado. V začetku dvajsetih let 20. stoletja so se nadaljevali boji proti nacionalistom v Kavkazu.
Smrt/žrtve
- V ruski državljanski vojni je življenje izgubilo približno 8 milijonov ljudi. Od tega je bilo približno milijon vojakov Rdeče armade.
- Protikomunisti in njihova bela armada so ubili vsaj 50.000 komunistov.
- Zaradi lakote, stradanja in epidemij je umrlo več milijonov ljudi. Številni Judje so bili ubiti v pogromih.
Po vojni
Med rusko državljansko vojno in po njej je Sovjetska zveza utrpela veliko škodo. V letih 1920 in 1921 je bilo malo dežja, kar je leta 1921 povzročilo hudo lakoto. Približno milijon Rusov je zapustilo Rusijo in odšlo v druge države, da bi tam živeli za stalno. Mnogi med njimi so bili zelo izobraženi in strokovni ljudje.
Zelo velika je bila tudi gospodarska škoda. Vrednost ruske valute (rublja) se je znižala. Leta 1914 je bilo mogoče za 2 rublja kupiti ameriški dolar. Leta 1920 je bilo za nakup enega ameriškega dolarja treba dati 1 200 rubljev. Po ocenah je vojna Sovjetsko Rusijo stala približno 50 milijard rubljev oziroma 35.000.000.000,00 USD po današnji ceni. Proizvodnja industrijskega blaga je padla na zelo nizko raven. Sovjetska zveza je na primer proizvedla le 5 % bombaža in le 2 % železove rude v primerjavi s proizvodnjo iz leta 1913. Na splošno je proizvodnja padla na 20 % proizvodnje iz leta 1913.
Ruska državljanska vojna je imela zelo slabe posledice tudi za kmetijstvo. Kmetije so proizvedle le 37 % običajne proizvodnje. Število konj se je zmanjšalo s 35 milijonov (leta 1916) na 24 milijonov (leta 1920). Zmanjšalo se je tudi število govedi, in sicer z 58 milijonov na 37 milijonov.
Med to vojno je vlada Sovjetske zveze nekako lahko upravljala državo. Marca 1921, štiri mesece po porazu bele armade na Krimu, je Leninova administracija opustila politiko vojnega komunizma in namesto tega oblikovala novo ekonomsko politiko, ki je omogočila denacionalizacijo kmetijstva in industrije, vendar je večina finančnih institucij ohranila državno lastništvo z deregulacijo v teh sektorjih. ZSSR je bila uradno ustanovljena 30. decembra 1922, do leta 1928 pa se je proizvodnja vrnila na predvojno raven. Vendar Lenin tega dne ni dočakal:. Umrl je leta 1924 in novi voditelj je postal Josif Stalin.
Posledice prve svetovne vojne in ruske državljanske vojne so bile zelo slabe za življenje in družbo v novonastali Sovjetski zvezi. Ljudje so se vedno spominjali njunih slabih rezultatov.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila ruska državljanska vojna?
O: Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala od 7. novembra 1917 do 16. junija 1922 med več skupinami v Rusiji. Glavni spopadi so potekali med Rdečo armado in Belo armado.
V: Kdo je bila Rdeča armada?
O: Rdeča armada je bila komunistična, boljševiška skupina.
V: Kdo je bila Bela armada?
O: Bela armada je bila protikomunistična in je vključevala veliko nekdanjih carjevih lojalistov.
V: Katere tuje države so poslale vojake na pomoč razdeljeni Beli armadi?
O: Japonska, Združeno kraljestvo, Francija in Združene države Amerike so poslale vojake na pomoč razdeljeni Beli armadi.
V: Zakaj je zmagala Rdeča armada?
O: Rdeča armada je zmagala, ker je bila bolje organizirana, več kot enotna in je imela najboljše ozemlje.
V: Kdaj je car Nikolaj II. izgubil prestol?
O:Car Nikolaj II. je izgubil prestol v februarski revoluciji leta 1917.
V: Kako so številne regije v Rusiji postale nestabilne, preden se je začel ta spopad?
O:Številne regije v Rusiji so postale nestabilne, ker so se delavci in kmetje, ki so podpirali komuniste, organizirali v tako imenovano Rdečo armado, medtem ko so se ljudje, ki so jim nasprotovali, organizirali v tako imenovano Belo armado.
