Schlieffnov načrt
Schlieffenov načrt je bil strateški načrt grofa Alfreda von Schlieffena, ki je delal za nemško mornarico. Leta 1905 je bil pripravljen za vojsko nemškega cesarstva. Zasnovan je bil za vojno med Francijo na eni strani ter Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Italijo na drugi. Nemčija in njeni zavezniki bi vdrli v Francijo prek Belgije. S pomočjo zaveznikov bi imela Nemčija ravno dovolj ljudi, da bi v nekaj mesecih premagala Francijo.
Ko se je Schlieffen leta 1906 upokojil in se je prva svetovna vojna pojavila devet let pozneje, avgusta 1915, so nemški častniki in taktični vodje izkopali načrt, ki ga je pripravil Schlieffen, in menili, da bo načrt deloval tako kot v Schlieffnovi hipotetični vojni. Vendar načrt ni deloval, ker je bil zastarel in so se stvari v desetletju močno spremenile.
Čeprav Moltke ni imel dovolj mož, da bi premagal Francijo, je vseeno napadel Francijo prek Belgije. To je storil, ker je menil, da je napad vedno boljši od obrambe. Moltke je bil prepričan, da je rusko-japonska vojna to dokazala, saj je Japonska vedno napadla in zmagala.
Schlieffen je menil, da je obramba običajno boljša od napada. Schlieffen je dejal, da se lahko branilci do nekega kraja z vlakom pripeljejo hitreje kot napadalci peš. To je pomenilo, da ima branilec vedno dovolj mož, da ustavi napadalca. Schlieffen je tudi dejal, da bi obrambnemu moštvu zelo pomagali jarki, strojnice in bodeča žica. Schlieffen je imel prav. V prvi svetovni vojni je bila obramba vedno boljša, dokler napadalci niso uporabljali veliko artilerije, ki je pomagala njihovi pehoti.
Podobno idejo kot Schlieffenov načrt sta v drugi svetovni vojni uporabila Hitlerjeva generala Erich von Manstein in Heinz Guderian. V tej vojni je Nemčija napadla Francijo z napadom na Belgijo in Nizozemsko. Ker je Nemčija v Schlieffnovem načrtu napadala predvsem prek severne Belgije, je Francija menila, da bo Nemčija to ponovila. Francija je večino svojih vojakov namestila v severni Belgiji. Vendar je Nemčija napadla predvsem južno Belgijo. Nemške enote so se odpravile do morja in ujele polovico francoske vojske v severni Belgiji. Ker so ujete francoske enote stradale in niso mogle dobiti več hrane, so se predale. Francija se je poskušala še naprej boriti, vendar je bila prešibka za odpor in se je predala.
Rdeče puščice prikazujejo premike nemške vojske v okviru Schlieffnovega načrta. Modre puščice prikazujejo premike francoske vojske v okviru načrta XVII. Nemčija napade Francijo prek Belgije, Francija pa napade Nemčijo neposredno in prek Belgije.
von Moltke mlajši.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil grof Alfred Graf von Schlieffen?
O: Grof Alfred Graf von Schlieffen je bil nemški vojaški strateg, ki je v letih 1853-1871 delal v pruski vojski, pozneje pa v letih 1871-1906 v nemški cesarski vojski. Umrl je leta 1913, star 79 let.
V: Kaj je bil Schlieffenov načrt?
O: Schlieffenov načrt je bil strateški načrt, ki ga je leta 1905 pripravil grof Alfred Graf von Schlieffen za vojno med Francijo na eni strani ter Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Italijo na drugi. Načrt je predvideval, da bi Nemčija in njeni zavezniki namesto neposrednega napada Francijo napadli prek Belgije.
V: Zakaj je Moltke vseeno napadel Francijo prek Belgije, čeprav ni imel dovolj mož, da bi jih premagal?
O: Moltke je verjel, da je napad vedno boljši od obrambe zaradi uspeha Japonske v rusko-japonski vojni, kjer je vedno napadla in zmagala. Menil je, da bo ta strategija delovala tako kot v Schliffnovi hipotetični vojni, čeprav so se stvari v desetletju od takrat precej spremenile.
V: Kaj je Schliffen menil o obrambi in napadu?
O: Schliffen je menil, da je obramba navadno boljša od napada, saj se lahko branilci do kraja z vlaki pripeljejo hitreje kot napadalci peš, poleg tega pa so branilcu v veliko pomoč tudi jarki, strojnice in bodeča žica.
V: Kako je Hitler med drugo svetovno vojno uporabljal podobno taktiko, kot jo je uporabljal Schlieffenov načrt?
O: Med drugo svetovno vojno sta Hitlerjeva generala Erich Von Manstein in Heinz Guderian uporabila podobno taktiko kot v Schlieffnovem načrtu, ko sta prek Belgije in Nizozemske napadla Francijo, pri čemer je bila napadena predvsem južna Belgija in ne severna Belgija, kar je Francija pričakovala glede na to, kako je Nemčija prej napadala po tem načrtu. To jim je omogočilo, da so ujeli polovico francoskih vojakov, ki so stradali brez hrane, zaradi česar so se predali, hkrati pa so Francijo preveč oslabili, da bi se lahko še naprej upirala, kar je privedlo tudi do njene končne predaje.
V: Kdaj se je Schliffen upokojil?
O: Schliffen se je upokojil leta 1906, devet let pred začetkom prve svetovne vojne avgusta 1915.
