Schlieffenov načrt: nemška strategija v prvi svetovni vojni (1905–1914)
Schlieffenov načrt: analiza nemške strategije 1905–1914 v prvi svetovni vojni — zakaj ni uspel, taktične napake, vpliv na bitke in poznejše vojne taktike.
Schlieffenov načrt je bil strateški načrt grofa Alfreda von Schlieffena, ki je dolgo služboval kot načelnik generalštaba nemške vojske. Načrt, dokončan okoli leta 1905, je bil namenjen reševanju problema morebitne vojne na dveh frontah: proti Francije na zahodu in Rusiji na vzhodu. Nemčija je ob izbruhu konflikta računala na sodelovanje Avstro-Ogrske in morebitno podporo drugih držav, omenjeno pa je bilo tudi vprašanje Italijo (Italija je bila formalno del trojne zveze, vendar je leta 1914 ostala nevtralna).
Glavne značilnosti načrta
Schlieffenov koncept je temeljil na hitro, obsežni obkolitveni operaciji proti Franciji z namenom, da se ta porazi, preden se bo popolnoma mobilizirala ruska vojska. Najpomembnejša ideja je bila obsežen desni bok napada, ki bi obšel francoske utrdbe ob mejah in vdrlel prek Belgije ter severne Francije, da bi obkolil in uničil francoske sile okoli Pariza. Po pričakovanju bi bila zmaga nad Francijo dosežena v nekaj tednih ali mesecih, nato pa bi se nemške enote premestile proti Rusiji.
Tehnični in taktični predpostavki
Načrt je temeljil na natančni mobilizaciji in uporabi železnic za hitre premike enot, kar je v besedilu načrta prepoznavno, saj so avtorji upoštevali, da se rezerve lahko z vlakom pripeljejo hitreje kot pehotni premiki. Schlieffen je prav tako opozarjal, da imajo branilci prednosti v obliki utrdb, jarkov in sodobnih obrambnih sredstev, vendar je njegova praktična rešitev poskušala te prednosti obiti z obsežnim manevrom. Sodobno oborožitev — strojnice, bodeča žica in močna artilerije, ki je podpirala pehoti — je nakazovala, da bo obramba v prihodnjem konfliktu izrazito močnejša, če ji napadalec ne bo nasprotoval z zadostnim ognjem in logistiko.
Uvedba leta 1914 in zakaj načrt ni uspel
Schlieffen se je upokojil leta 1906. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna leta 1914, je njegov načrt prevzel njegov naslednik, Helmut von Moltke mlajši, ki ga je spremenil in prilagodil. Nemška vojska je avgusta 1914 napadla Francijo prek Belgije, kot je predvidel Schlieffenov koncept, vendar so bile spremembe načrta in okoliščine odločilne za njegov neuspeh. Moltke je med drugim razporejal sile tudi na vzhodni fronti in je oslabljeni desni bok s časovnega vidika ni izvedel tako, kot je predvidel Schlieffen; Moltke je sicer verjel v pomen ofenzive in se je med nekaterimi utemeljitvami skliceval tudi na rusko-japonska vojna, a ujemanje zgodovinskih okoliščin ni bilo popolno.
Napredovanje nemških enot je bilo ustavljeno v bitki na Seni (Prva bitka pri Marni) septembra 1914. S tem se je začela dolgotrajna vojna izčrpavanja in postavitev obsežnih fronte z jarki — stadij, v katerem je imela obramba pogosto prednost pred neposredno ofenzivo brez izjemne topniške podpore in gverilskih manevrov.
Glavni razlogi za neuspeh
- Spremembe, ki jih je vnašal Moltke: premiki enot na vzhod in zmanjšanje sile na desnem boku načrta so oslabili odločilni manever.
- Vpliv britanske in belgijske obrambe ter politične posledice kršitve belgijske nevtralnosti: VB se je vključila proti Nemčiji zaradi sporazuma o belgijski nevtralnosti.
- Hitrejša ruska mobilizacija, kot so Nemci pričakovali, kar je prispevalo k pritisku na vzhodni fronti.
- Tehnološke spremembe in moč moderne obrambe — strojnice, bodeča žica in močna artilerije, ki je podpirala pehoti — so naredile frontalne napade zelo krvave brez velike topniške pripravljenosti in premišljenih manevrov.
- Logistika in izčrpanost: dolgi oskrbovalni roki in obrambne utrdbe so upočasnili nemški napad.
Zapustina in vpliv na poznejše vojaške doktrine
Čeprav Schlieffenov načrt ni uspel doseči hitre zmage leta 1914, je njegov koncept mobilnosti in obkrožanja vplival na poznejše strategije. V drugi svetovni vojni so nemški poveljniki, med njimi prizadeti strategi, kot sta general Erich von Manstein in poveljniki gibalnega bojevanja, kot je Heinz Guderian, uporabili načela hitrega obkroževanja z novimi sredstvi — predvsem oklepom in letalsko podporo. Nemška kampanja leta 1940 je vključevala napad skozi Ardene in prodor proti kanalu, zaradi česar so bile zavezniške sile včasih obkrožene oziroma prisiljene v umik (evakuacija pri Dunkerqueu je dober primer). Ta taktika je izkoristila šibke točke nasprotnika in tehnološke prednosti, zato je bila v mnogih pogledih učinkovitejša od načina izvedbe leta 1914.
Schlieffenov načrt ostaja pomemben predmet študija: kaže, kako hitro zastarele predpostavke, spremembe v tehnologiji in taktične prilagoditve lahko odločilno vplivajo na izid vojaškega načrta. Hkrati ponazarja, da so strateški modeli uspešni le, če so prilagodljivi in upoštevajo tako politične kot tehnološke dejavnike časa.
Rdeče puščice prikazujejo premike nemške vojske v okviru Schlieffnovega načrta. Modre puščice prikazujejo premike francoske vojske v okviru načrta XVII. Nemčija napade Francijo prek Belgije, Francija pa napade Nemčijo neposredno in prek Belgije.
von Moltke mlajši.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil grof Alfred Graf von Schlieffen?
O: Grof Alfred Graf von Schlieffen je bil nemški vojaški strateg, ki je v letih 1853-1871 delal v pruski vojski, pozneje pa v letih 1871-1906 v nemški cesarski vojski. Umrl je leta 1913, star 79 let.
V: Kaj je bil Schlieffenov načrt?
O: Schlieffenov načrt je bil strateški načrt, ki ga je leta 1905 pripravil grof Alfred Graf von Schlieffen za vojno med Francijo na eni strani ter Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Italijo na drugi. Načrt je predvideval, da bi Nemčija in njeni zavezniki namesto neposrednega napada Francijo napadli prek Belgije.
V: Zakaj je Moltke vseeno napadel Francijo prek Belgije, čeprav ni imel dovolj mož, da bi jih premagal?
O: Moltke je verjel, da je napad vedno boljši od obrambe zaradi uspeha Japonske v rusko-japonski vojni, kjer je vedno napadla in zmagala. Menil je, da bo ta strategija delovala tako kot v Schliffnovi hipotetični vojni, čeprav so se stvari v desetletju od takrat precej spremenile.
V: Kaj je Schliffen menil o obrambi in napadu?
O: Schliffen je menil, da je obramba navadno boljša od napada, saj se lahko branilci do kraja z vlaki pripeljejo hitreje kot napadalci peš, poleg tega pa so branilcu v veliko pomoč tudi jarki, strojnice in bodeča žica.
V: Kako je Hitler med drugo svetovno vojno uporabljal podobno taktiko, kot jo je uporabljal Schlieffenov načrt?
O: Med drugo svetovno vojno sta Hitlerjeva generala Erich Von Manstein in Heinz Guderian uporabila podobno taktiko kot v Schlieffnovem načrtu, ko sta prek Belgije in Nizozemske napadla Francijo, pri čemer je bila napadena predvsem južna Belgija in ne severna Belgija, kar je Francija pričakovala glede na to, kako je Nemčija prej napadala po tem načrtu. To jim je omogočilo, da so ujeli polovico francoskih vojakov, ki so stradali brez hrane, zaradi česar so se predali, hkrati pa so Francijo preveč oslabili, da bi se lahko še naprej upirala, kar je privedlo tudi do njene končne predaje.
V: Kdaj se je Schliffen upokojil?
O: Schliffen se je upokojil leta 1906, devet let pred začetkom prve svetovne vojne avgusta 1915.
Iskati