Kulomet (pogosto imenovan tudi strojnica) je orožje, ki lahko izstreljuje naboje enega za drugim, dokler je sprožilec pritisnjen in dokler so na voljo naboji, pripravljeni za izstrelitev. To se imenuje avtomatsko streljanje; širši izraz za to kategorijo je avtomatsko orožje. Strojnice običajno izstreljujejo naboje iz verige ali pasu nabojev, ki se imenuje pas za strelivo, lahko pa uporabljajo tudi škatlaste ali bobnaste vzmetne nabojnike.

Osnovne značilnosti in sestavni deli

  • Kotni deli: cev, zaklep, mehanizem sprožilca, hranilnik streliva (pas, nabojnik), ergalni okvir in nosila.
  • Mehanizem delovanja: strojnice delujejo po različnih principih (plinska obratna sila, vračanje z maso/otepalna sila, pihanje z zrakom ali zunanji pogon pri elektronskih napravah).
  • Hladilni sistem: zračno hlajene cevi, vodno hlajene školjke ali izmenljive cevi (quick-change barrel) za daljše strelske serije.
  • Hitrost strela: razlikujemo med ciklično hitrostjo (rofn), hitrostjo vzdrževanja in praktičnimi burst-intervali; ciklične hitrosti se gibljejo od nekaj sto do več tisoč nabojev na minuto (npr. minigun).

Vrste strojnic

Strojnice se običajno razvršča glede na vlogo, kaliber in način uporabe:

  • Težki mitraljezi (HMG): Namenjeni so za ognjeno podporo na daljavo oziroma proti oklepnim ciljem. Običajno so nameščeni na tleh, na stativu ali na vozilu. Upravljanje pogosto zahteva dva ali več ljudi (eden strelja, drugi menja pas/cevi in skrbi za strelivo). Znani primeri vključujejo strojnico M2 Browning, MG42, M1919 Browning, minigun M134, težki strojni top Type 92 in pištolo Maxim.
  • Lahke mitraljeze (LMG): Običajno jih nosi in strelja en sam posameznik, pogosto z dvonožnikom ali krajšim stativom za stabilnost. Namenjeni so neposredni ognjeni podpori pehoti. Primeri: Bren, BAR, SAW M249, M240, RPD, RPK, PK in M-60.
  • Avtomatske pištole / podoklepne strojnice (SMG): Lažje, kompaktne enote, ki strejo pištolske naboje; primerne za boj na kratkih razdaljah in za enote, ki potrebujejo prenosnost. Znani primeri so Uzi, Heckler & Koch MP5, Thompson (t. i. Tommy gun), MAC-10, PPSh in MP-40.
  • Napadalne puške / avtomatske puške: Nekatere puške (assault rifles) imajo tudi avtomatsko sposobnost, vendar jih običajno ne štejejo za strojnice; izstreljujejo lažje naboje in so prilagojene za kombinacijo samodejnega in polavtomatskega streljanja.
  • General-purpose machine gun (GPMG): Univerzalne strojnice, ki jih je mogoče uporabljati kot lahke mitraljeze z dvonožnikom ali kot težje orožje z vozilnim nosilcem (primer: nekatere različice 7,62 mm mitraljeza).
  • Posebne vrste: rotacijske strojnice (minigun), letalske/vozilne verzije z visokim krogotokom, ter protiletalske in protitank različice v težjih kalibrih (.50 BMG, 12,7×99 mm ipd.).

Načini hranjenja streliva

  • Pasovi (belt-feed): Pas lahko vsebuje razstavljive ali nerazstavljive povezane naboje; omogoča daljše kontinuirane strelske serije.
  • Nabojniki (box/drum): Hitri za menjavo in lažji za prenašanje na individualnih članih posadke; omejena kapaciteta v primerjavi s pasom.
  • Kasete in škatle: Nekatere vozilne instalacije uporabljajo velike škatle s strelivom za daljše delovanje brez prilagajanja.

Mehanizmi delovanja

Najpogostejši princip delovanja je plinski (odvod plinov s cevi premakne bat/zaklep), obstajajo pa tudi sistemi, ki uporabljajo povratno silo cevi (recoil-operated), preprostejši blowback sistemi pri manjših kalibrih in zunanji pogon (električni) pri rotacijskih mitraljezih (minigun). Vsak sistem ima prednosti glede zanesljivosti, teže in vzdrževanja.

Hlajenje in vzdržljivost

Pri daljših neprekinjenih strelih se segreje cev; zgodovinsko so bile nekatere strojnice vodno hlajene (npr. zgodnje Maxime), medtem ko sodobne uporabljajo zračno hlajene cevi z možnostjo hitre menjave cevi. Strategije streljanja (kratek rafal, intervali) zmanjšajo pregrevanje in ohranijo natančnost ter življenjsko dobo cevi.

Vloga in uporaba na bojišču

  • Ognjena podpora: Strojnice zagotavljajo stalno visoko intenziteto ognja za pokrivanje gibanja pehote, zaviranje nasprotnika in uničevanje mehanskih ciljev.
  • Protizračna/vozilska vloga: Večje kalibre se uporabljajo za zaščito pred letali, helikopterji ali lahkim oklepom.
  • Taktična uporaba: Upravljanje s strojničnim ognjem zahteva usklajevanje med strelcem in pomočnikom (menjava pasov, hladilnih cevi), izbiro položajev (dvonožnik, stativ, vozilo) in prilagoditev taktike glede na teren.

Zgodovina na kratko

Prve učinkovite avtomatske strojnice so se pojavile konec 19. stoletja; pomemben razvojni mejnik je bila pištola Maxim, ki je bistveno vplivala na sodobno obliko strojnic in taktično uporabo v kasnejših konfliktih, zlasti v prvi svetovni vojni.

Primeri in zanimivosti

Mnogo težkih mitraljezov, kot je mitraljez Browning M2 kalibra .50, je dovolj natančnih, da zadenejo oddaljene cilje. Med vietnamsko vojno je Carlos Hathcock s težkim mitraljezom kalibra .50 s teleskopskim namerilnikom streljal na razdalji 2250 m (7382 ft).

Varstvo, zakonodaja in etika

Uporaba strojnic je v vojaškem kontekstu urejena z vojaškimi pravili in mednarodnim humanitarnim pravom. V civilnem okolju je posedovanje in uporaba strojnic v večini držav strogo regulirana ali prepovedana. Pravilno usposabljanje in varnostni postopki pri skladiščenju, transportu in uporabi so nujni za preprečevanje nesreč in zlorab.

Strojnice so kompleksna in pomembna kategorija orožij, ki so skozi zgodovino bistveno vplivale na taktične pristope in potek bojevanj. Njihova zasnova in uporaba se še naprej razvijata z novimi materiali, mehanikami in taktikami.