Samopal Thompson (Tommy Gun): zgodovina, lastnosti in pomen
Samopal Thompson (Tommy Gun): zgodovina, lastnosti in kultni pomen — od vojaškega izuma do zbirateljske ikone .45 ACP. Odkrijte tehniko, vlogo in legendo orožja.
Samopal Thompson, znan tudi kot Tommy gun, je zgodnja in ikonična oblika samopala. Izumil ga je brigadni general John T. Thompson ob koncu prve svetovne vojne kot orožje, primerno za streljanje v jarkih in za hitro čiščenje položajev. Čeprav vojne ni dočakalo dovolj zgodaj za širšo uporabo v boju, je Thompson hitro dobil mesto v zgodovini kot priljubljeno orožje med vojaki, policijo in civilisti, predvsem v 1920‑ih in 1930‑ih. Leta 1919 je Thompson pri podjetju Auto‑Ordnance Company, ki ga je ustanovil, naročil prilagoditev pištole za civilno uporabo, kar je vodilo v več proizvodnih serij in različic tega orožja. Pištola, kljub temu da je bila sprva obravnavana kot avtomatska pištola, danes velja za samopal in izstreljuje naboje kalibra .45 ACP — učinkovitim in natančnim bojnih nabojem za človeške tarče — ter je še vedno kultno strelno orožje, zelo iskano pri zbirateljih.
Zgodovina
John T. Thompson je začel razvoj konec prve svetovne vojne z namenom ustvariti avtomatsko kratkocevno orožje, primerno za jarke. Čeprav orožje ni bilo uporabljeno v veliki meri v tej vojni, je postalo dostopno v 1920‑ih, ko je Auto‑Ordnance začel proizvodnjo za vojaške, policijske in civilne trge. V času prohibicije v ZDA je samopal Thompson postal simbol tako policije kot kriminalnih tolp — njegova velika kapaciteta in hitrost streljanja sta ga naredila za izbrano orožje gangsterjev in hkrati za orodje, ki so ga uporabljali tudi organi pregona za izenačitev moči.
Tehnične lastnosti
Thompson se je v različnih modelih in izvedenkah pojavil z značilnimi elementi, ki so ga naredili prepoznaven in učinkovitega v določenih okoliščinah:
- Kaliber: .45 ACP
- Napajanje: bobnen (drum) nabojniki z veliko kapaciteto ali škatlasti (stick/box) nabojniki, običajno 20 ali 30 nabojev; bobnasti nabojniki pogosto sprejemajo 50 nabojev.
- Mehanizem: zgodnejše različice so vključevale t. i. Blishovo zaskočno (Blish lock) načelo; kasnejše vojaške različice so ta mehanizem poenostavile ali opustile.
- Hitrost streljanja: relativno visoka, v območju nekaj sto izstrelkov na minuto (odvisno od modela in izvedbe), kar je omogočalo hitro ognjeno moč v kratkih bojih.
- Ergonomija: značilna vertikalna sprednja ročka, leseni ali bakelitni elementi, masivna lesena zložljiva ali fiksna tala.
- Območje uporabe: učinkovita na kratke in srednje razdalje — idealno za mestne boje in boj v zaprtih prostorih (jarki, stavbe).
Variacije in razvoj
Obstajalo je več modelov Thompsona, med njimi M1921, M1928, kasnejši vojaški M1 in M1A1 ter različice za civilni trg. Razlike so v detajlih sprožilnega in zaskoknega mehanizma, uporabi dodatnih delov za zmanjševanje zastojev ter v uporabi različnih vrst nabojnikov. V času druge svetovne vojne so zaradi proizvodnih stroškov in poenostavitve zamenjali nekatere bolj zapletene dele; kasneje je samopal deloma nadomestilo cenejše in lažje izdelano orožje, kot je bil Grease Gun (M3).
Uporaba in pomen
Samopal Thompson je imel velik pomen tako v vojaškem kot civilnem kontekstu. V ZDA je postal simbol obdobja prohibicije in mednarodno prepoznaven zaradi številnih filmov, fotografij in poročil iz tiste dobe. Hkrati so ga uporabljali vojaške enote, specialne enote in policija zaradi zanesljivosti in moči na kratkih razdaljah. V oboroženih konfliktih 20. stoletja je bil cenjen, čeprav ga je v mnogih primerih zamenjalo lažje in cenejše orožje, primernejše za množično proizvodnjo.
Kultura, zakonodaja in zbirateljstvo
Thompson je danes eno najbolj prepoznavnih strelnih orožij v popularni kulturi: pojavlja se v filmih, dokumentarcih in videoigrah, kjer pogosto simbolizira gangstersko ero ali retro vojaško opremo. Zaradi zgodovinskega pomena in estetske prepoznavnosti je zelo zaželen pri zbirateljih, kar vpliva na cene in zanimanje na trgu strelnega orožja. Hkrati so zakoni in predpisi glede lastništva avtomatskega orožja strogi v mnogih državah, zato je dostop do pravih, originalnih avtomatskih Thompsnov omejen in pogosto zahteva posebno dovoljenje.
Zaključek
Samopal Thompson — samopal, znan kot Tommy gun — ostaja pomemben del zgodovine strelnega orožja. Njegova zasnova, uporaba v različnih obdobjih in mesto v popularni kulturi zagotavljajo, da je kljub starosti še vedno predmet raziskav, zanimanja zbirateljev in splošne fascinacije. Njegov vpliv se kaže tako v tehničnem razvoju kratkih avtomatskih orožij kot v simbolnem pomenu obdobja, v katerem je nastal.
Avtomatska pištola Thompson, model M1A1
Tehnična specifikacija
- Kaliber: .45 ACP
- Cev: 10,5 palca (270 mm)
- Dolžina: 32 palcev (810 mm)
- Teža: 10 funtov (4,5 kg) prazno
- Delovanje: trenje z zakasnitvijo povratnega udarca plina
- Zmogljivost: 20/30 nabojev za palico; 50/100 nabojev za boben.
Zgodovina
Leta 1882 je John T. Thompson vstopil v ameriško vojsko. Med špansko-ameriško vojno je zaslovel s skrbjo za to, da je strelivo prispelo na fronto. To je bilo v času skoraj popolnega kaosa v sistemu oskrbe vojske. Pozneje je sodeloval pri razvoju dveh pomembnih ameriških vojaških orožij. To sta bili puška M1903 Springfield in pištola M1911. Leta 1916 je bila ustanovljena družba Auto-Ordnance, v kateri je imel Thompson večino delnic. Pištola, zasnovana za uporabo v prvi svetovni vojni, je bila najprej imenovana "The Annihilator I" (Thompson ji je nadel vzdevek trench broom), lahko je izstrelila 20 nabojev na sekundo. Prvi primerki novega avtomatskega orožja so prispeli v doke za odpremo 11. novembra 1918; isti dan se je končala vojna. Podjetji Thompson in Auto-Ordnance sta začeli razvijati pištolo za civilne trge. Leta 1921 je bil izdelan prvi model, imenovan M1921.
Po prvi svetovni vojni
Leta 1921 je podjetje Colt Patent Firearms Company za podjetje Auto-Ordinance izdelalo 15.000 avtomatskih pištol Thompson, vsaka je stala 38,25 dolarja. Imenovali so se "model 1921A". Ta model je tehtal 10,25 funta (4,65 kg) in je imel učinkovit domet (razdalja, na katero je bil natančen) 164 čevljev (50 m). General Thompson je svojo pištolo skušal prodati v evropske države, vendar brez večjega uspeha. Poskušal jo je prodajati tudi v ZDA, vendar je bila prodaja počasna. Leta 1926 je dobil naročila od ameriške poštne službe in ameriške mornariške pehote. Marinci so pištole uporabljali med vojnami za banane. Dobro se je obnesla v boju proti zasedam nikaragovskih gverilcev. Irska republikanska vojska jih je uporabljala leta 1921 med zadnjim delom irske vojne za neodvisnost. Niso bili navdušeni nad dejstvom, da so lahko ubili le približno 32 odstotkov tistih, na katere so streljali. Med drugimi, ki so kupili njegov avtomatski pištol, so bili tudi organi pregona in rančarji. Organizirani kriminal je hitro našel načine uporabe te pištole. Kasneje je mornarica Združenih držav naročila 1 500 kosov.
Druga svetovna vojna
Ameriška vojska je orožje začela uporabljati leta 1938 in ga uporabljala med drugo svetovno vojno. Uporabljali so dve različici. Model M1928A1 je lahko uporabljal palične ali bobenske nabojnike, imel je dušno zavoro (za preprečevanje težnje orožja, da bi se ob strelu dvignilo) in hladilna rebra (za preprečevanje pregrevanja cevi orožja). Model M1A1 ni imel hladilnih reber, lahko je uporabljal le palične nabojnike in je imel poenostavljeno merilo. Med vojno so ga uporabljale vse zaveznice. Glavna težava avtomatske pištole Thompson je bila zapletena in draga izdelava. Poleg tega je bil težak, saj je bil naložen približno 14 funtov (6,4 kg). Treba ga je bilo vzdrževati zelo čistega, sicer je napačno streljal. Vendar je bilo orožje vojakom všeč. Najraje so ga imeli britanski in avstralski vojaki. V ameriški vojski so ga nosili vodje oddelkov in častniki. V gostih džunglah pacifiške vojne je nevarno spominjal na japonske lahke mitraljeze, kar je povzročilo zmedo na obeh straneh. Ko so ZDA razvile strojno puško M3, imenovano tudi "mastna pištola", je bila veliko lažja, cenejša za izdelavo in je imela počasnejšo hitrost streljanja. Večina vojakov, ki je imela thompsone, se jim je zelo počasi odpovedala v korist manj priljubljenega mazalnega topa.
Uporabljali so ga med korejsko vojno in pozneje med vietnamsko vojno. Po 33 letih služenja je bil Thompsonov avtomatski top upokojen leta 1971.
Druge vojske
Thompson je bil uporabljen v arabsko-izraelskem konfliktu, kubanski revoluciji in konfliktu na Severnem Irskem (1969-1998). Samopal Thompson se proizvaja še danes. Izdelanih je bilo več kot 1 700 000 kosov. Še vedno se uporabljajo v številnih državah po svetu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je avtomatska pištola Thompson?
O: Samopal Thompson, znan tudi kot Tommy gun, je zgodnja oblika samopala, ki je bila priljubljena med vojaki, policijo in civilisti.
V: Kdo je izumil avtomatsko pištolo Thompson?
O: Samopal Thompson je izumil brigadni general John T. Thompson.
V: Kakšen je bil namen Thompsonovega avtomatskega orožja?
O: Samopal Thompson je bil zasnovan kot orožje za "streljanje iz jarkov" ali orožje, s katerim je bilo mogoče hitro očistiti jarke.
V: Ali je bil Thompsonov avtomat uporabljen v boju med prvo svetovno vojno?
O: Ne, vojna se je končala, preden je bilo mogoče avtomatsko pištolo uporabiti v boju.
V: Zakaj je bil Thompsonov avtomat leta 1919 spremenjen za civilno uporabo?
O: Brigadni general Thompson je po koncu prve svetovne vojne naročil svoji družbi Auto-Ordnance Company, da spremeni pištolo za civilno uporabo.
V: Kaj je avtomatska pištola?
O: Avtomatska pištola je majhna, popolnoma avtomatska ročna pištola, ki strelja s pištolskim strelivom.
V: S kakšnim kalibrom nabojev strelja avtomatska pištola Thompson?
O: Samopal Thompson strelja s kroglami kalibra .45 ACP, ki so učinkovite in natančne bojne krogle proti človeškim ciljem.
Iskati