Thompson (brzostrelka)

Tehnična specifikacija

• Kaliber: .45 ACP
• Cev: 10,5 palca (270 mm)
• Dolžina: 32 palcev (810 mm)
• Teža: 10 funtov (4,5 kg) prazno
• Delovanje: trenje z zakasnitvijo povratnega udarca plina
• Zmogljivost: 20/30 nabojev za palico; 50/100 nabojev za boben.

Zgodovina

Leta 1882 je John T. Thompson vstopil v ameriško vojsko. Med špansko-ameriško vojno je zaslovel s skrbjo za to, da je strelivo prispelo na fronto. To je bilo v času skoraj popolnega kaosa v sistemu oskrbe vojske. Pozneje je sodeloval pri razvoju dveh pomembnih ameriških vojaških orožij. To sta bili puška M1903 Springfield in pištola M1911. Leta 1916 je bila ustanovljena družba Auto-Ordnance, v kateri je imel Thompson večino delnic. Pištola, zasnovana za uporabo v prvi svetovni vojni, je bila najprej imenovana "The Annihilator I" (Thompson ji je nadel vzdevek trench broom), lahko je izstrelila 20 nabojev na sekundo. Prvi primerki novega avtomatskega orožja so prispeli v doke za odpremo 11. novembra 1918; isti dan se je končala vojna. Podjetji Thompson in Auto-Ordnance sta začeli razvijati pištolo za civilne trge. Leta 1921 je bil izdelan prvi model, imenovan M1921.

Po prvi svetovni vojni

Leta 1921 je podjetje Colt Patent Firearms Company za podjetje Auto-Ordinance izdelalo 15.000 avtomatskih pištol Thompson, vsaka je stala 38,25 dolarja. Imenovali so se "model 1921A". Ta model je tehtal 10,25 funta (4,65 kg) in je imel učinkovit domet (razdalja, na katero je bil natančen) 164 čevljev (50 m). General Thompson je svojo pištolo skušal prodati v evropske države, vendar brez večjega uspeha. Poskušal jo je prodajati tudi v ZDA, vendar je bila prodaja počasna. Leta 1926 je dobil naročila od ameriške poštne službe in ameriške mornariške pehote. Marinci so pištole uporabljali med vojnami za banane. Dobro se je obnesla v boju proti zasedam nikaragovskih gverilcev. Irska republikanska vojska jih je uporabljala leta 1921 med zadnjim delom irske vojne za neodvisnost. Niso bili navdušeni nad dejstvom, da so lahko ubili le približno 32 odstotkov tistih, na katere so streljali. Med drugimi, ki so kupili njegov avtomatski pištol, so bili tudi organi pregona in rančarji. Organizirani kriminal je hitro našel načine uporabe te pištole. Kasneje je mornarica Združenih držav naročila 1 500 kosov.

Druga svetovna vojna

Ameriška vojska je orožje začela uporabljati leta 1938 in ga uporabljala med drugo svetovno vojno. Uporabljali so dve različici. Model M1928A1 je lahko uporabljal palične ali bobenske nabojnike, imel je dušno zavoro (za preprečevanje težnje orožja, da bi se ob strelu dvignilo) in hladilna rebra (za preprečevanje pregrevanja cevi orožja). Model M1A1 ni imel hladilnih reber, lahko je uporabljal le palične nabojnike in je imel poenostavljeno merilo. Med vojno so ga uporabljale vse zaveznice. Glavna težava avtomatske pištole Thompson je bila zapletena in draga izdelava. Poleg tega je bil težak, saj je bil naložen približno 14 funtov (6,4 kg). Treba ga je bilo vzdrževati zelo čistega, sicer je napačno streljal. Vendar je bilo orožje vojakom všeč. Najraje so ga imeli britanski in avstralski vojaki. V ameriški vojski so ga nosili vodje oddelkov in častniki. V gostih džunglah pacifiške vojne je nevarno spominjal na japonske lahke mitraljeze, kar je povzročilo zmedo na obeh straneh. Ko so ZDA razvile strojno puško M3, imenovano tudi "mastna pištola", je bila veliko lažja, cenejša za izdelavo in je imela počasnejšo hitrost streljanja. Večina vojakov, ki je imela thompsone, se jim je zelo počasi odpovedala v korist manj priljubljenega mazalnega topa.

Uporabljali so ga med korejsko vojno in pozneje med vietnamsko vojno. Po 33 letih služenja je bil Thompsonov avtomatski top upokojen leta 1971.

Druge vojske

Thompson je bil uporabljen v arabsko-izraelskem konfliktu, kubanski revoluciji in konfliktu na Severnem Irskem (1969-1998). Samopal Thompson se proizvaja še danes. Izdelanih je bilo več kot 1 700 000 kosov. Še vedno se uporabljajo v številnih državah po svetu.