Stara Grčija
Starogrške države niso imele specializirane mornariške pehote, temveč so uporabljale hoplite in lokostrelce kot kontingent na krovu (epibatai).
Stari Rim
Rimska mornarica je kot marince uporabljala navadno pehoto. Pomorsko osebje je bilo usposobljeno za napade in je zagotavljalo vojake za vsaj dve legiji (I Adiutrix in II Adiutrix), ki sta služili na kopnem. Različne provincialne flote so bile običajno opremljene z marinci iz sosednjih legij.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinska mornarica je več stoletij uporabljala potomce Mardaitov, ki so bili naseljeni v južni Anatoliji in Grčiji, kot marince in veslače za svoje ladje. Cesar Bazilij I. je za osrednjo cesarsko floto s sedežem v Konstantinoplu ustanovil tudi ločen mornariški polk, ki je štel 4 000 pripadnikov. To so bili poklicni vojaki, ki so jih šteli med elitne tagmate.
Ko je cesar Mihael VIII Palaiologos v 1260. letih obnovil mornarico, je v posebne pomorske enote rekrutiral Tzakone (naseljence iz Lakonije) in Gasmouloi (moške mešanega grško-latinskega porekla). Kljub postopnemu zatonu in skorajšnjemu izginotju mornarice so ostali dejavni do poznega palaiologijskega obdobja.
Konfederativne države Amerike
Konfederacijski kongres je 16. marca 1861 ustanovil mornariško vojsko konfederacijskih držav (Confederate States Marine Corps, CSMC), ki je bila del mornarice konfederacijskih držav.
Danska-Norveška
Marineregimentet (mornariški polk) je bila mornariška pehota Kraljeve dansko-norveške mornarice.
Estonija
Meredessantpataljon je bil kratkotrajni pehotni bataljon estonske mornarice. Bataljon je bil ustanovljen leta 1919 iz posadk estonskih površinskih vojaških ladij in je imel sedež v Talinu. Enota je bila med estonsko vojno za neodvisnost uporabljena predvsem na južni fronti. Enota je delovala od marca do junija 1919.
Francija
Mornariške skupine so bile ustanovljene leta 1622 (kot redne mornariške enote) kot kopenske sile pod nadzorom državnega sekretarja za mornarico, zlasti za operacije v francoski Kanadi. Compagnies de la Mer je Napoleon preoblikoval v linijske pehotne polke, vendar so leta 1822 (za artilerijo) in 1831 (za pehoto) ponovno postale pomorske sile. Te Troupes de marines so bile v 19. stoletju glavne čezmorske in kolonialne sile francoske vojske. Leta 1900 so prešle pod okrilje vojnega ministrstva in prevzele ime Troupes Coloniales (kolonialne sile). Leta 1958 je bilo poimenovanje Troupes Coloniales spremenjeno v Troupes d'Outre-Mer (čezmorske sile), leta 1961 pa so se vrnile k prvotnemu imenu Troupes de marine. Med temi spremembami naziva so bile te enote še naprej del francoske vojske.
Gran Colombia
Konfederacija marincev Gran Kolumbije je bila ustanovljena leta 1822 in razpuščena leta 1829; osebje je bilo večinoma iz Venezuele.
Nemčija
- Nemško cesarstvo: V obdobju nemškega cesarstva so bili ohranjeni trije "pomorski bataljoni" ali Seebatallione s sedežem v Kielu, Wilhelmshavnu in Tsingtau. Te enote so občasno delovale kot kolonialne intervencijske sile. III Seebatallion na vzhodnoazijski postaji cesarske mornarice v Tsingtau je bila edina nemška enota s stalnim statusom v protektoratu/koloniji. Bataljon se je boril med obleganjem mesta Tsingtao.
- Vzhodna Nemčija: Vzhodnonemška vojska št. 29. Moritza Arndta) je bil motorizirani strelski polk, namenjen amfibijskim operacijam v Baltskem morju, medtem ko je bil Volksmarine Kampfschwimmer: Enote bojnih plavalcev so bile namenjene podpori amfibijskim operacijam in napadom.
Irak
- Stara iraška mornarica je imela več ladijskih družb.
- Iraška republikanska garda je imela brigado mornariške pehote kot del 8. divizije specialnih sil As Saiqa. Brigada je imela v Braziliji izdelane kolesne oklepne transporterje Engesa EE-11 Urutu.
Italija
Črnogorska milica je vzdrževala samostojno mornariško skupino s štirimi bataljoni MVSN (24., 25., 50. in 60.).
Japonska
Tako japonska cesarska mornarica kot japonska cesarska vojska sta imeli enote mornariškega tipa. Obe sta bili ukinjeni ob koncu druge svetovne vojne in Japonska nima več marincev.
- Kopenske sile japonske cesarske mornarice so imele več bojnih enot.
- Posebne mornariške sile za izkrcanje so bile mornariške enote japonskega cesarstva.
- IJN je vzdrževala tudi gardne sile (keibitai) in obrambne enote (bobitai), ki so se usposabljale tudi za amfibijsko napadanje in obrambo plaž. Vendar je bila njihova uspešnost slaba ali povprečna, ko so jih uporabljali kot napadalne enote.
- Brigade japonske cesarske vojske s 3.500 možmi za izkrcanje na morju (od 1. do 4.) so bile uporabljene za amfibijske napade na otok, nato pa so ostale na otoku, da bi ga posadile.
Libanon
Libanonske sile so imele majhno elitno mornariško enoto, dokler LF ni bila razorožena in razpuščena. Mornarica je bila mornarica milice, ki je vzdrževala sile majhnih čolnov.
Nizozemska
Korpus sta 10. decembra 1665 med drugo angleško-nizozemsko vojno ustanovila neuradni vodja republike Johan de Witt in admiral Michiel de Ruyter kot Regiment de Marine. Njegov vodja je bil Willem Joseph baron van Gent. Nizozemci so v prvi anglo-nizozemski vojni uspešno uporabljali navadne vojake na ladjah na morju. To je bila peta evropska mornariška enota, pred njo so bili ustanovljeni španski marinci (1537), portugalski marinci (1610), francoski marinci (1622) in angleški kraljevi marinci (1664). Tako kot Velika Britanija je tudi Nizozemska imela več obdobij, ko je bila njena mornarica razpuščena. Nizozemska je bila od leta 1810 do leta 1813 pod francosko okupacijo ali nadzorom. V času Batavske republike je bila 20. marca 1801 ustanovljena nova enota marincev, 14. avgusta 1806 pa je bil pod kraljem Ludvikom Bonapartom ustanovljen Korps Koninklijke Grenadiers van de Marine. Sodobni Korps Mariniers je nastal leta 1814, sedanje ime pa je dobil leta 1817.
Bojne časti na barvah Korps Mariniers so: (1667), Kijkduin (1673), Sennefe (1674), Španija, Dogger Bank (1781), Zahodna Indija, Alžir (1816), Atjeh, Bali, Rotterdam (1940), Javsko morje (1942), Java in Madoera (1947-1948) in Nova Gvineja (1962).
Osmansko cesarstvo
Vloga osmanske pomorske pehote se je začela z Orhanovim osvajanjem Karasija Beylika in zajetjem njegove flote. Odtlej so bili janičarji in azapi v 14. stoletju včasih uporabljeni kot marinci. V 16. stoletju so uporabljali azape iz Deniza, medtem ko so enote, imenovane levendi (Bahriyeli), v stoletjih vztrajno zbirali - do konca 18. stoletja jih je bilo več kot 50.000. Zadnje vzgojene enote so bile Ta'ifat al Ru'sa (korzarska kapitanska milica), ki so jih rekrutirali med severnoafriškimi Arabci in avtohtonimi Berberi. Osmanski marinci so bili del osmanske mornarice.
Portugalsko cesarstvo
Portugalska je v času portugalskih kolonialnihvojn doma in v afriških kolonijah Gvineja Bissau, Angola in Mozambik ustanovila številne čete specialnih marincev (Fuzileiros Especiais) in afriških specialnih marincev (Fuzileiros Especiais Africanos) za služenje v Afriki. Afriški specialni marinci so bili izključno črnske enote.
Rusija
Ruska cesarska mornarica je uporabljala več polkov mornariških enot, ki so se borile tako na kopnem kot na ladijskih oddelkih. En bataljon je bil oblikovan v okviru garde in je služil na ladjah cesarske družine.
Uškuiniki so bili srednjeveški novgorodski pirati, ki so živeli kot Vikingi in pogosto napadali druge ruske naselbine.
Sovjetska zveza
Sovjetska mornarica je imela pred drugo svetovno vojno več majhnih enot mornariške pehote in obalne obrambe v velikosti bataljona, ki so večinoma delovale v pristaniščih in bazah. Med vojno in na podlagi prividov upornih petrograjskih mornarjev leta 1917 je Stavka ukazala oblikovanje mornariških pehotnih brigad iz presežkov mornarjev za ladijsko ali obalno službo, štirideset brigad pa je do leta 1944, ko so jih uporabili za amfibijske operacije na Norveškem in ob črnomorski obali, služilo večinoma v vlogi kopenske vojske.
Južna Afrika
Južnoafriška mornarica je bila ustanovljena leta 1979 kot podružnica Južnoafriške mornarice, njen glavni namen pa je bil varovanje pristanišč. Po velikem prestrukturiranju mornarice ob koncu južnoafriške mejne vojne je bila mornarica leta 1989 razpuščena.
Združeno kraljestvo
- Kraljeva mornarica je bila ustanovljena leta 1664, ko je bil ustanovljen pomorski pešpolk. Leta 1702 je bilo ustanovljenih šest regimentov mornariških regimentov za morje, ki pa so bili do leta 1713 razpuščeni ali sprejeti v vojsko kot pehotni regimenti. Leta 1755 je bil ustanovljen stalni korpus petdesetih čet marincev za neposredno služenje pod admiraliteto, ki je nepretrgoma prešel v današnjo kraljevo mornarico. Glej Zgodovina kraljeve mornarice.
- Kraljeva mornarica je že od svojih začetkov oblikovala mornariške desantne skupine mornarjev za delovanje na kopnem, kar se je pozneje formaliziralo v mornariške brigade. Te brigade so s svojih matičnih plovil pogosto snemale topove za uporabo na kopnem, saj so bili ti topovi pogosto edina razpoložljiva artilerija. Najbolj znan primer te oblike kopenske službe so bili topovi, ki so spremljali sile, ki so osvobodile Ladysmith.
- Kolonialni marinci so bili sestavljeni iz nekdanjih sužnjev kot pomožne enote Kraljevih marincev za služenje v Ameriki: Dve od teh enot sta bili ustanovljeni in nato razpuščeni. Prva je bila majhna enota, ki je delovala od leta 1808 do 12. oktobra 1810, druga je bila večja in je delovala od maja 1814 do 20. avgusta 1816.
- Kraljeva mornariška divizija je bila del Kraljeve mornarice v prvi svetovni vojni. Leta 1914 je bila zaradi pomanjkanja kopenskih sil za zahodno fronto ustanovljena divizija, sestavljena iz dveh brigad mornarjev in brigade, ki jo je oblikovala kraljeva mornarica. Divizija je bila del Kraljeve mornarice, vendar je bila za potrebe poveljevanja vključena v poveljniško strukturo vojske. Mornarji so sprva razočarali kot pehota, vendar so se sčasoma razvili v eno boljših divizij. Divizija je konec leta 1914 sodelovala pri obrambi belgijskega mesta Antwerpen, nato pa je z velikimi izgubami sodelovala v bitki za Gallipoli. V različnih obdobjih je divizija vključevala različne vojaške enote. Po koncu prve svetovne vojne je divizija prenehala obstajati.
Združene države Amerike
- Goochovi marinci, 61. pehota, so bili v ameriških kolonijah ustanovljeni za vojno za Jenkinsovo uho leta 1739. To je bil ameriški polk britanskevojske s 3000 možmi, ki je služil skupaj z britanskimi marinci. Med njegovimi častniki je bil Lawrence Washington, polbrat Georgea Washingtona. Leta 1742 so ga kot polk razpustili, preostale samostojne čete pa so bile leta 1746 združene z drugim polkom.
- V vojni za Jenkinsovo uho se je borila tudi četa mornariških čolnarjev Nobela Jonesa iz gruzijske milice, ki je v bitki pri Gully Hole Creek in v bitki pri Bloody Marsh pomagala poraziti španski amfibijski desant na otoku St.Simons.
- Ameriški kolonialni marinci so bili državni marinci, ki so bili zbrani za različne državne mornarice, ki so nastale tik pred revolucionarno vojno.
- Kontinentalna mornarica je bila mornarica ameriških kolonij med ameriško revolucionarno vojno. Korpus je 10. novembra 1775 ustanovil kontinentalni kongres, razpuščen pa je bil leta 1783. Prvi in edini poveljnik kontinentalne mornarice je bil kapitan Samuel Nicholas.
- Ta polk je bil med ameriško državljansko vojno sestavljen iz 10 strelskih čet, konjeniškega bataljona s 5 četami in artilerijskega bataljona s tremi baterijami, vsi pa so delovali z ladij na reki Mississippi kot del Mississippi River Squadron.
Republika Vietnam
Predhodnika mornariške pehote Republike Vietnam (VNMC) je 13. oktobra 1954 ustanovil Ngo Dinh Diem, takratni predsednik vlade takratne države Vietnam. Republika Vietnam je bila ustanovljena oktobra 1955, potem ko je Diem z goljufivim referendumom strmoglavil Bao Daia. VNMC je prenehala delovati 1. maja 1975 po padcu Saigona.
Jugoslavija
12. mornariška pehotna brigada (Mornaricka pesadijska brigada) jugoslovanske mornarice je štela od 900 do 2.000 mož v treh bataljonih. Brigada, ki je bila večetnična enota, je bila med razpadom jugoslovanske federacije razbita in je imela malo akcij.
