Kraljeva mornarica je mornarica Združenega kraljestva. Je najstarejši del britanskih oboroženih sil in zato pogosto imenujejo "starejša služba". Od 18. stoletja do druge svetovne vojne je bila največja in najmočnejša mornarica na svetu in je igrala ključno vlogo pri rasti Velike Britanije kot takratne velesila.

Zgradba in osebje

Pomorsko službo sestavljajo več enot: Kraljeva mornarica (Royal Navy), Kraljevi marinci (Royal Marines), letalska vejica (Fleet Air Arm), Pomožna kraljeva flota (Royal Fleet Auxiliary) ter rezervne sile in druga podporna osebja. V sestavi osebja so poleg redno zaposlenih tudi rezervni mornarji, letalci in marinci s krajšim delovnim časom. Novembra 2011 je mornarica po uradnih podatkih zaposlovala približno 57 000 oseb, vendar se število v prihodnjih letih spreminja glede na potrebe, proračun in reforme.

Vloga in naloge

Kraljeva mornarica opravlja širok spekter nalog, med katerimi so:

  • obrambo britanskih pristanišč, obal in morskih komunikacij;
  • zagotavljanje strateške jedrske odvrnitve (prek jedrskih balističnih podmornic Trident);
  • projiciranje moči in podpora oboroženim silam na kopnem;
  • varovanje pomorske trgovine in bojevanje proti piratstvu;
  • humanitarna pomoč, reševanje in odziv na naravne nesreče;
  • sodelovanje v mednarodnih operacijah in pogojih kolektivne obrambe, na primer v okviru NATO.

Ladje in letala

Kraljeva mornarica je po bruto tonaži ena največjih na svetu. Skupaj s Pomožno kraljevo floto ima mornarica po nekaterih viri približno 98 ladij, vključno z nosilci letal, jedrskimi in klasičnimi podmornicami, razarači, fregatami, amfibijskimi plovili, minolovkami, patruljnimi ladjami ter različnimi plovili Pomožne kraljeve flote. Med sodobnejšimi razredi in plovili so na primer:

  • letalonosilke razreda Queen Elizabeth (HMS Queen Elizabeth, HMS Prince of Wales), ki so osrednji elementi za projiciranje letalskih zmogljivosti;
  • jedrske balistične podmornice (Vanguard class) kot nosilke jedrskega odvratnega sistema Trident;
  • napredne jedrske napadalne podmornice (Astute class);
  • razarači razreda Type 45 (Daring class) za protiletalsko in protiraketno obrambo;
  • fregate razreda Type 23 in novejše Type 26/Type 31 za varovanje konvojev in protipodmorske naloge;
  • amfibijska in pristajalna plovila (npr. Albion/Bulwark) ter logistične in pomožne ladje Pomožne kraljeve flote (RFA).

Ime in zastopanje

Vse vojaške ladje Kraljeve mornarice nosijo predpono "HMS" (skr. za His/Her Majesty's Ship) — v slovenščini pogosto prevedeno kot "ladje njenega veličanstva". Ladje Pomožne kraljeve flote uporabljajo predpono "RFA" (Royal Fleet Auxiliary) in so prav tako tehnično v lasti kraljice oziroma monarha. Ko je na prestolu moški, se v slovenskih prevodih beseda "njena" nadomesti z "njegova" — to spreminjanje izraža odvisnost imetništva od spola trenutnega monarha.

Zgodovinski pomen in sodobne spremembe

Kraljeva mornarica je skozi stoletja oblikovala potek evropskih in svetovnih zgodovinskih dogodkov — od bitke pri Trafalgarju in napoleonskih vojn do obeh svetovnih vojn. Po drugi svetovni vojni so se strateške potrebe in proračunske omejitve spremenile, kar je vodilo v prestrukturiranja, modernizacijo flote in osredotočanje na večnamenske sile ter sodelovanje v mednarodnih koalicijah. V zadnjih desetletjih mornarica vlaga v nove razrede ladij, podmornic, letal ter v izboljšanje sposobnosti za usklajevanje z zavezniškimi silami in v tehnološki razvoj (npr. bojni sistemi, senzorika, brezpilotne naprave).

Kraljeva mornarica ostaja ključni element britanske obrambe in zunanje politike — zagotavlja varnost pomorskih poti, nosi del jedrskega odvračanja, omogoča hitro odzivanje na krize ter prispeva k mednarodnim varnostnim operacijam in humanitarnim misijam po svetu.