Falklandska vojna 1982: spor za Falklandske otoke (Malvinas)
Falklandska vojna je bila vojna med Združenim kraljestvom in Argentino zaradi Falklandskih otokov leta 1982. Falklandski otoki ležijo približno 480 kilometrov od Argentine v južnem Atlantskem oceanu in so znani tudi kot Islas Malvinas (v Argentini).
Zgodovinski ozadje
Argentina in Združeno kraljestvo se že od 19. stoletja prepirata, kateri državi pripadajo Falklandski otoki. Britanci so v 18. stoletju (1765) ustanovili postojanko Port Egmont, kar je privedlo do spora s Španijo, ki je imela naselbino v Port Louisu. Po obdobju kolonialnih sprememb je Argentina leta 1816 postala neodvisna od Španije in v naslednjih letih vzpostavila prisotnost na otokih: leta 1820–1829 so argentinske oblasti poskušale ureditve in so tam vzpostavile kolonijo (ki jo Argentina imenuje "Malvinas"). Ameriška vojaška ladja USS Lexington je leta 1831 uničila eno od naselbin, politični nadzor pa so Britanci znova vzpostavili leta 1833. Od takrat Britanija uveljavlja suverenost nad otoki, Argentina pa nadaljuje zahtevek.
Vzroki za konflikt leta 1982
- Dolgotrajni suverenitetni spor med Združenim kraljestvom in Argentino.
- V Argentini je takrat oblast imela vojaška hunta, ki je iskala notranjo legitimnost in je zasedenje otokov ocenila kot način za krepitev nacionalizma.
- Povečane napetosti zaradi političnih in gospodarskih težav v Argentini so privedle do vojaške odločitve o invaziji.
Potek vojne 1982
Argentinska sila je 2. aprila 1982 zasedla Falklandske otoke in zasedla glavno mesto Port Stanley (v argentinskih virih: Puerto Stanley). Združeno kraljestvo je zatem hitro sestavilo in poslalo obsežno mornariško in kopensko ekspedicijo, da bi otoke ponovno zavzelo. Konflikt je trajal približno 10 tednov; argentinska vojska je 14. junija 1982 v Port Stanleyu kapitulirala in britanske sile so prevzele nadzor nad otoki.
Glavni dogodki in bitke
- Navalno in zračno delovanje na južnem Atlantiku: britanska mornarica in letalstvo sta izvajala blokado in zračne napade z namenom prekinitve argentinskih komunikacij in oskrbe.
- Svetovno odmevni dogodki: potopitev argentinske križarke General Belgrano (2. maja 1982) s strani britanske jedrske podmornice HMS Conqueror, ter napad na britanski razarač HMS Sheffield znesno izstreljeno protladijsko raketo Exocet (maj 1982), kar je povzročilo velike izgube in medijski odmev.
- Kopenske bitke: pri spopadih na južnem otoku, vključno z bitkami za stanice kot so Goose Green, Mount Tumbledown, Mount Longdon in Wireless Ridge, so britanske pehotne in posebne enote po hudih bojih osvojile ključne položaje.
Žrtve in materijalne izgube
Število žrtev ni enotno povedan v vseh virih, vendar se pogosto navaja, da je bilo ubitih približno 649–655 argentinskih vojakov, okoli 255 britanskih vojakov in nekaj civilnih žrtev na otokih (približno 3). Poleg tega so bile potopljene ali poškodovane številne vojaške ladje in letala na obeh straneh.
Mednarodna reakcija in diplomatski odziv
Organizacija združenih narodov je sprejela Resolucijo VS ZN 502, v kateri je pozvala k prenehanju ognja in umiku argentinskih sil. Mnoge države so izrazile zaskrbljenost in pozivale k mirni rešitvi, ZDA so sprva poskušale posredovati, kasneje pa so Združenemu kraljestvu nudile določeno politično in obveščevalno podporo.
Posledice
- V Združenem kraljestvu je zmaga znatno okrepi politični ugled premierke Margaret Thatcher in ojačala javno podporo njeni vladi.
- V Argentini je poraz znatno oslabil vojaško hunto; poraz je pospešil padec režima in vrnitev civilne oblasti (demokracije) v letih po vojni.
- Otok ostaja britansko prekomorsko ozemlje z visoko stopnjo samouprave; Združeno kraljestvo je po vojni okrepilo vojačno prisotnost in obrambo otokov.
- Suvverenitetni spor ostaja: Argentina še vedno zahteva vrnitev Malvin na svojo jurisdikcijo, medtem ko prebivalci otokov izrazito podpirajo britanski status.
Spomin in dediščina
Falklandska vojna je globoko zaznamovala družbe obeh držav; na otokih in v Argentine ter Veliki Britaniji se vsako leto spominjajo padlih. Leta 2013 so prebivalci Falklandskih otokov na referendumu z veliko večino (več kot 99 %) izglasovali, da želijo ostati britansko prekomorsko ozemlje. Vojna je ostala predmet številnih knjig, dokumentarcev, raziskav in spominskih prireditev, obenem pa je spomnila na kompleksnost in dolgotrajnost kolonialnih in suverenitetnih sporov.
Čeprav so odprte rane sčasoma zaceljene, Falklandski otoki ostajajo simbol geopolitičnega spora, kjer zgodovinske zahteve, pravne trditve, strateški interesi in glasovi lokalnih prebivalcev še naprej oblikujejo odnos med Argentino in Združenim kraljestvom.


Britanska ladja HMS Antelope, ki jo je zadelo argentinsko orožje
1982
Britanci so otoke obdržali, dokler niso 2. aprila 1982 vdrle argentinske posebne enote in prevzele nadzor nad otokom.
Varnostni svet Združenih narodov je Argentino pozval, naj se umakne, in poskušal z diplomacijo končati krizo. Po sedmih tednih se Argentina ni umaknila, zato so britanske oborožene sile prepotovale 8000 milj, da bi napadle. Po kratki bitki v zraku in na morju so se Britanci 21. maja izkrcali in se borili na kopnem, dokler se argentinska vojska 14. junija ni predala.
Britanci so zajeli 11.313 vojakov in jih približno 650 ubili. Skoraj polovica teh argentinskih žrtev je bila potopljena, ko je britanska podmornica HMS Conqueror potopila vojaško ladjo ARA General Belgrano. Skupaj je umrlo 258 Britancev.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila falklandska vojna?
O: Falklandska vojna je bila vojna med Združenim kraljestvom in Argentino zaradi Falklandskih otokov leta 1982.
V: Kje se nahajajo Falklandski otoki?
O: Falklandski otoki ležijo 480 kilometrov od Argentine v južnem Atlantskem oceanu.
V: Kdaj so se začeli spori o tem, kateri državi pripadajo otoki?
O: Spori o tem, kateri državi pripadajo otoki, so se začeli v 19. stoletju.
V: Kdo je ustanovil mesto v Port Egmontu?
O: Britanci so v šestdesetih in sedemdesetih letih 17. stoletja ustanovili mesto Port Egmont.
V: Kdaj je Argentina postala neodvisna država?
O: Argentina je postala neodvisna država od Španije leta 1817.
V: Kaj je Argentina storila, ko je postala neodvisna? O: Ko je Argentina postala neodvisna, je leta 1820 ustanovila kolonijo na otokih (ki jih imenuje "Malvinas").
V: Kako so bile te kolonije uničene? O: Ameriška vojaška ladja je pozneje uničila te kolonije, nato pa je Velika Britanija leta 1833 ponovno prevzela nadzor nad njimi.