Prva vseslovenska filatelistična razstava je potekala v Moskvi v letih 1924–1925. Njeno polno ime je bilo Prva vseunijska filatelistična, skripofilska in numizmatična razstava. Razlog za to je bil, da je združevala predmete filatelije, skriptofilije (zbiranje delniških in obvezniških certifikatov) in numizmatike (kovancev, papirnega denarja in drugih denarnih predmetov). Takšna širša zasnova je omogočila predstavitev različnih vej zbirateljstva na eni veliki razstavi ter vzpostavila stik med strokovnjaki in javnostjo.
Organizacija, datum in namen
Razstava je bila organizirana od 15. decembra 1924 do 15. februarja 1925. Pripravila sta jo predsedstvo Vsedržavnega filatelističnega združenja in odbor Vsedržavnega društva filatelistov. Glavni namen dogodka je bil zbrati in predstaviti pomembne zbirke, izmenjati strokovne izkušnje ter pripraviti teren za ustanovitev širšega združenja zbirateljev na državni ravni. Združena razstava je bila namenjena pripravi na ustanovitev Vseslovenskega društva zbirateljev, ki naj bi koordiniralo delo zbirateljskih skupin po vsej državi. Društvo naj bi vodil Feodor Čučin, komisar za filatelijo in skripofilijo.
Kaj je bilo razstavljeno in kdo je sodeloval
Na razstavi so bili predstavljeni širok spekter predmetov: redke znamke in poštni listi, celotne zbirke poštnih izdaj, primerki zavarovanih pošiljk in poštne zgodovine, različni dokazi in odtisi, pa tudi delniški in obvezniški certifikati ter kovanci in bankovci. Poleg osebnih in zasebnih zbirk so sodelovale institucije, združenja zbirateljev in posamezni strokovnjaki, ki so prinesli primerke pomembne zgodovinske in strokovne vrednosti.
Pomen in zapuščina
Prva vseunijska razstava je imela večplastno vlogo: kot predstavitveni forum za strokovno oceno zbirk, kot izobraževalni dogodek za širšo javnost in kot organizacijska vajišče za institucionalno združevanje zbirateljev v Sovjetski zvezi. Razstava je prispevala k standardizaciji ocenjevanja in kategorizacije eksponatov, okrepila mrežo zbirateljev in sprožila razprave o pomenu dokumentarnih in denarnih predmetov za študij zgodovine ter gospodarstva. Vpliv razstave se je izražal tudi v nadaljnjih prizadevanjih za ustanovitev in delovanje formalnih društev zbirateljev ter v povečanem zanimanju za filatelijo, skripofilijo in numizmatiko v 1920‑ih letih.
Organizacijski in strokovni vidiki
Dogodek je zahteval sodelovanje številnih komisij za sprejem eksponatov, strokovnih pregledov in kategorizacije, kar je prispevalo k izmenjavi metod in standardov med strokovnjaki. Razstave takega obsega so pogosto spremljale tudi razstave literature, katalogi in strokovna predavanja, kar je dodatno utrdilo strokovni značaj dogodka ter olajšalo prenos znanja med zbirkami in novimi zbiratelji.
Prva vseunijska filatelistična, skripofilska in numizmatična razstava v Moskvi tako ostaja pomembna prelomnica v razvoju zbirateljskih gibanj v zgodnjem sovjetskem obdobju — kot zgodovinski dogodek, ki je povezoval različna področja zbiranja in prispeval k oblikovanju organizacijske infrastrukture za zbiratelje v prihodnjih letih.
