Noetova skrinja (Noetova barka): definicija, zgodba in lokacija na gori Ararat
Noetova skrinja: zgodba, opisi, meritve in iskanje na gori Ararat — zgodovinska definicija, legende in najdbe, ki še čakajo dokončno potrditev.
Noetova skrinja je po biblijskem poročilu v knjigi Geneza (poglavja 6–9) v Svetem pismu ladja, ki jo je Bog naročil Noetu, naj zgradi, da bi rešil sebe, svojo družino in različne živalske vrste pred velikim potopom. Biblijsko besedilo navaja, da so v ark stopili Noe, njegovi trije sinovi in njihove žene; imena sinov oziroma njihovi potomci so omenjeni v besedilu, medtem ko Sveti pisni običajno ne imenuje vseh žena. V nekaterih izvenbiblijskih virih in kasnejših tradicijah so navedene tudi druge osebe (npr. Kanaana in ženska z imenom Naama), vendar to ni del povsem dobesednega biblijskega zapisa. Besedilo tudi poroča, da je skrinja počivala na "gorah Ararat" – ta lokacija je kasneje povezana z današnjo Turčijo, natančneje z območjem okoli gore Ararat.
Opis in mere
V Genezi (1 Mz 6,14) so navedene mere skrinje v biblijskih enotah (ell ali cubit): 300 x 50 x 30 cubitov. Prevod v moderne merske enote je odvisen od dolžine uporabljenega "cubit-a":
- Če uporabimo običajni biblijski cubit (~0,457 m), so mere približno 137 x 22,9 x 13,7 metra.
- Po daljšem "kraljevem" cubitu (~0,52 m) bi mere znašale približno 157 x 26 x 15,6 metra.
V obeh primerih je šlo za ogromno plovilo glede na takratne pomorske zmogljivosti. Zaradi različnih merilnih standardov se zato pojavljajo tudi različne primerjave z modernimi ladjami; prostornina in nosilnost arke bi bila glede na izbrano dolžino cubita le delno primerljiva z nekaterimi sodobnimi ladjami, zato so primerjave (npr. z RMS Queen Elizabeth 2 ali RMS Titanic) pogosto poenostavljene in se razlikujejo glede na predpostavke o dolžini cubita in načinu izračuna tonaže.
Zgodba v Svetem pismu in primerljive pripovedi
Biblijska pripoved o Noetu in potopu je temeljna zgodba znotraj judovsko‑krščanske tradicije in ima analogije v drugih kulturah (npr. ep o Gilgamešu). V Svetem pismu je poudarek na moralnem sporočilu: Bog uničuje pokvarjeno človeštvo, vendar rešuje pravičnega Noeta in njegovega potomstva. V islamski tradiciji je zgodba o Nuhu (Noetu) prav tako prisotna in ima svoje različice v Koranu in razlagah.
Lokacija in interpretacije "gor Ararat"
V Genezi je omenjen izraz "gore Ararat" v množini, kar pomeni širše območje. Kasnejše tradicije in zemljepisne interpretacije pogosto enačijo ta izraz z gorečim masivom Greater Ararat v vzhodni Turčiji (višina približno 5.137 m), ki je postal simbolična lokacija arke. Vendar Sveti spisi niso natančno določili časa ali kraja, zato so možne tudi druge interpretacije: nekateri so predlagali nižje gore v bližini (npr. Mt. Cudi/Cudi Dagh), drugi pa splošno območje okoli vzhodnega Turčije in južnega Kavkaza.
Iskanje arke in domnevne najdbe
V preteklem stoletju je bilo veliko zahtevkov in opažanj, vendar nobena trditev ni bila dokončno in sprejemljivo znanstveno potrjena. Nekatera pomembnejša imena in lokacije, ki se pojavljajo v popularnih poročilih, vključujejo območje okoli Dogubeyazita in formacijo Durupınar (znano iz zračnih fotografij), različne fotografije in radarske meritve na pobočjih Ararata ter zasebne ekspedicije, ki so poročale o lesenih ali kamenih strukturah. Večina teh zahtevkov je ostala sporna; mnogi strokovnjaki menijo, da gre pri omenjenih najdbah za naravne geološke tvorbe ali za napačno razlago satelitskih in zračnih posnetkov. Trditve o ohranjenih lesenih delih arke so bile občasno objavljene, vendar brez neodvisne, recenzirane znanstvene potrditve ali zanesljivega vzorčenja in datiranja.
Arheološki in znanstveni vidiki
Ob morebitnem iskanju materialnega dokaza bi morali raziskovalci upoštevati več pomembnih dejavnikov:
- Okoljske razmere: visoka nadmorska višina, ekstremni temperaturni pogoji in erozija močno vplivajo na ohranjanje organskih materialov (lesa), zato bi bila ohranitev arke v nedotaknjenem stanju malo verjetna.
- Potrebna so stroga znanstvena merila: arheološki nadzor, vzorčenje, radiometrično datiranje in recenzirane objave, preden se trditev lahko šteje za verodostojno.
- Geologija: mnoge "oblikovane" strukture so v resnici geološke narave (sedimenti, tektonske plasti, vulkanski depoziti), kar zahteva sodelovanje geologov in arheologov.
Razlage in pomen
Zgodba o Noetovi arki ima več ravni razlage:
- Religiozna: kot nauk o božji sodbi in milosti ter kot simbol odrešitve.
- Mitološka in kulturna: pripoved povezuje skupine in kulture ter je del širšega niza starodavnih poplavnih mitov.
- Zgodovinska/znanstvena: nekateri raziskovalci menijo, da so izvorni zapisi temeljili na spominu na večje lokalne poplave v antični Mezopotamiji, ki so bile v pripovedi oblike univerzalne poplave preoblikovane v zgodbo o svetovnem potopu.
Sklep
Čeprav je Noetova skrinja ena najbolj prepoznavnih biblijskih pripovedi in predmet mnogih iskanj in razprav, ni znanstveno potrjene materialne najdbe, ki bi nedvoumno dokazala obstoj ali lokacijo arke. Zgodba ima velik verski, kulturni in simbolni pomen, raziskave pa se še naprej pojavijo v popularni in včasih tudi v strokovni literaturi. Do časa, ko bodo podani neodvisno preverljivi dokazi, ostaja arka predvsem predmet vere, tradicije in spekulativnih raziskav.
Gradnja arke. Naslikal jo je neznani francoski slikar okoli leta 1675.
Fesko v Sikstinski kapeli, Michelangelo. Imenuje se Veliki potop
Noetova skrinja, Edward Hicks
Opis
Po Svetem pismu je bila skrinja narejena iz sipjega lesa. Gopherwood je verjetno les ciprese, ki so ga na Bližnjem vzhodu uporabljali za izdelavo ladij. Cipresa je bila primerna za izdelavo ladij, ker je imela močan les iz velikega debla in vej. Vendar nihče ne ve zagotovo, kakšno drevo je bil gopherwood.
Skrinja je bila 300 komolcev dolga in 50 komolcev široka, visoka pa 30 komolcev. Dolgo časa ljudje niso vedeli, koliko natančno znaša en komolec. Nekega dne v poznejših letih 19. stoletja so arheologi v Jeruzalemu našli predor. Ta predor je bil zgrajen v času kralja Ezekije (okoli leta 700 pr. n. št.). Na vhodu je bil napis, ki je trdil, da je predor dolg 1200 komolcev. Arheologi so predor izmerili in ugotovili, da je dolg 1800 čevljev (54 000 centimetrov). Tako zdaj ljudje vedo, da je hebrejski loket vsaj v času kralja Ezekija znašal 20,4 palca (51,816 centimetra).
Oblika in velikost skrinje sta bili zelo primerni za plavanje (skrinja je bila narejena za plavanje in ne za hitro pot po vodi). Številne tovorne ladje so zgrajene kot Noetova skrinja, saj je ta oblika zelo stabilna v vodi.
Ko je Noe končal s sestavljanjem skrinje iz desk iz surove lesa, jo je moral narediti vodotesno (da voda ne bi prišla v notranjost skrinje). Po Svetem pismu je Bog Noetu naročil, naj uporabi smolo, vodoodporen material, s katerim bo pobarval notranjost in zunanjost.
Gradnja skrinje je glede na Noetovo starost in starost njegovih sinov ob začetku potopa verjetno trajala približno 55-75 let.
Naravoslovni pristopi
V renesansi se je pojavila nova vrsta učenja. Ti ljudje nikoli niso dvomili o dobesedni resnici zgodbe o arki. O njej so začeli razmišljati s praktičnega vidika. V 15. stoletju je Alfonso Tostada pisal o logiki arke, vključno s stvarmi, kot sta ureditev za odstranjevanje gnoja in kroženje svežega zraka. Geometer iz 16. stoletja Johannes Buteo je določil notranje mere ladje. V njem je predvidel tudi prostor za Noetove mlinčke in peči brez dima. Njegov model so uporabili tudi poznejši ljudje.
V 17. stoletju so odkrili Ameriko in jo začeli raziskovati. To je povzročilo nove težave. Vse vrste so se morale po potopu ponovno razširiti z ene točke. Očiten odgovor je bil, da se je človek po uničenju babilonskega stolpa razširil po celinah. Različne skupine so s seboj vzele živali. Nekateri rezultati so se zdeli nenavadni: zakaj so domorodci v Severni Ameriki vzeli grlice, ne pa tudi konjev, se je leta 1646 spraševal sir Thomas Browne? "Zelo nenavadno je, kako je lahko Amerika polna zveri in škodljivih živali, a v njej ni tistega nujnega bitja, konja."
Browne je bil med prvimi, ki so podvomili v spontano nastajanje. Bil je zdravnik in ljubiteljski znanstvenik, ki je to opazko podal mimogrede. Tudi svetopisemski učenjaki tistega časa, kot sta bila Justus Lipsius (1547-1606) in Athanasius Kircher (ok. 1601-80), so začeli podrobneje preučevati zgodbo o arki. Svetopisemsko pripoved so skušali uskladiti z naravoslovnim znanjem svojega časa. Hipoteze, ki so iz tega nastale, so bile pomembne. Bile so gonilna sila preučevanja geografske razširjenosti rastlin in živali. V 18. stoletju je ta vrsta študij postala biogeografija. Naravoslovci so začeli ugotavljati povezave med podnebjem ter živalmi in rastlinami, ki so se mu prilagodile. Ena od pomembnih teorij pravi, da je biblijski Ararat prepreden z različnimi podnebnimi območji. Ko se je podnebje spremenilo, so se premaknile tudi z njim povezane živali. Sčasoma so se razširile in ponovno naselile svet.
Težava je bila tudi v vedno večjem številu znanih vrst: Kircherju in prejšnjim naravoslovcem ni bilo težko najti prostora za vse znane živalske vrste v skrinji, toda v času dela Johna Raya (1627-1705), le nekaj desetletij po Kircherju, so jih našli še veliko več. Vključitev celotnega spektra živalske raznolikosti v zgodbo o Arki je postajala vse težja in do leta 1700 je le malo naravoslovcev videlo razloge za dobesedno razlago zgodbe o Noetovi arki.
Replika v polni velikosti
Leta 2011 so v Dordrechtu na Nizozemskem postavili repliko Noetove arke v naravni velikosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Noetova skrinja?
O: Noetova skrinja je bila v skladu s svetopisemsko knjigo Geneza ladja, ki jo je Bog naročil Noetu, naj jo zgradi, da bi sebe, svojo družino (razen sina Kanaanaana in njegove žene Naame) in vse vrste živali rešil pred veliko poplavo, ki jo je nameraval povzročiti Bog.
V: Kje je arka počivala?
O: Skrinja je počivala na najvišji točki na tem območju, to je na gori Ararat v današnji Turčiji.
V: Kako velika je bila?
O: Velikost ladje je bila 300 x 50 x 30 ell, kot piše v 1 Mz 6,14. To pomeni, da je bila približno polovico manjša od ladje RMS Queen Elizabeth 2 ali 155,45 krat 25,91 krat 15,54 metra. Imela bi približno enako tonažo (težo) kot ladja RMS Titanik.
V: Kdo se ni hotel vkrcati na ladjo?
O: Njegov sin Kanaan in njegova žena Naama nista hotela priti na krov skrinje.
V: Ali so bili najdeni fizični dokazi za obstoj arke?
O: V preteklih letih je bilo zabeleženih veliko opažanj arke, vendar ni bil dokazan noben fizični dokaz, da arka trenutno obstaja na gori Ararat.
Iskati