Po islamu je bil Kanaan, Noetov sin (v nekaterih virih tudi Yam, Noetov sin) eden izmed otrok preroka Noeta. V islamskem izročilu se pojavlja kot primer tistega, ki kljub starševski veri in Božjim navodilom ni sprejel vere in je zato ostal izključen iz skupine rešenih na barki.
Koranski opis
V Koranu je zgodba o Noetu in potopu opisana brez eksplicitnega omenjanja imena njegovega sina; dogodek o sinu, ki se je uprl ukazu, je omenjen v suri Hud (11:42–43). Tam je zapisano, da je Noe klical svojega sina: "O moj sin, pojdi na krov z nami in ne bodi z neverniki." Sin je odgovoril, da se bo zatekel na goro, ki ga bo obvarovala pred vodo. Noe je odvrnil, da danes ni zaščitnika pred odlokom Gospoda razen tistega, ki mu da milost, in potem se pripoved konča z utopitvijo sina. Koran torej poudarja, da ni krvne vezi, ki bi zaščitila pred Božjim sodnim odlokom.
Imena in kasnejše razlage
Koran sam sina ne poimenuje; ime Kanaan (v islamskih razlagah včasih tudi Kanʿān ali Yam) izhaja iz poznejših tafsirov (razlag Korana) in iz ljudskega izročila. Tradicionalni tafsiri, kot so razlage Ibn Kathirja in Al-Tabarija, na primer omenjajo imena in različne verzije dogodka, vendar se med komentatorji pojavljajo razhajanja glede podrobnosti. V islamskem izročilu je Noetova žena pogosto imenovana Naama ali Naamah; tudi njena vera in usoda so predmet različnih pripovedi.
Rodovnik v izročilu
V tradicionalnih rodovnih navedbah, ki skušajo prikazati Noetov izvor, se pogosto navede dolga sled prednikov do Adama. Tako se v izročilu pojavlja vrstni red: Noe (oče Kanaan) je pogosto predstavljen kot sin Lameha, ta kot sin Metuzalema, sin Enoha, naprej do Seta in Adama. Te rodovne verige služijo kontekstualizaciji prerokov v širši liniji človeškega rodu po islamski tradiciji.
Razlike z judovsko‑krščanskim izročilom
Pomembno je poudariti, da se islamska verzija razlikuje od judovske in krščanske tradicije. V Tori in Bibliji ime Kanaan (Canaan) običajno označuje Noetovega vnuka — sina Hama — in je povezan z rodovnikom prebivalcev dežele Kanaan, ne pa z Noetovim sinom, kot v nekaterih muslimanskih izročilih. Zato lahko pride do zmede med istimi imeni v različnih svetih knjigah in tradicijah.
Variacije zgodbe in teološki pomen
V ljudskem izročilu in nekaterih razlagah se pojavljajo različice, kjer je Kanaan prikazan kot zelo mlad deček, katerega je mati (Noetova žena) poskušala rešiti — v eni od različic ga najprej dvigne nad glavo na gori, dokler ga ne odnese val. Te različice pogosto služijo za dodatno čustveno ponazoritev tragičnosti dogodka.
Teološko islamska pripoved poudarja nekaj ključnih naukov: (1) Iskrena vera in podrejanje Bogu sta pogoji za odrešenje; (2) niti krvna vez niti družinske vezi ne morejo nadomestiti vere; (3) Božji odlok je izvršljiv in ima prednost pred človeškimi sredstvi zaščite.
Sklep
Kanaan v islamski tradiciji predstavlja opozorilni primer: tudi v neposredni bližini preroka in v družini vernikov lahko obstajajo tisti, ki ne sprejmejo vere in zato ne izkusijo rešitve, ki jo prinese poslušnost Bogu. Ker Koran ne navaja imena, so podrobnosti o Kanaanu odvisne od kasnejših komentarjev in ljudskega izročila, zato se različne verzije zgodbe med viri razlikujejo.