John Ray
John Ray (29. november 1627 - 17. januar 1705) je bil angleški naravoslovec, ki ga včasih imenujejo tudi oče angleškega naravoslovja. Ray je bil sin vaškega kovača, ki se je s štipendijo vpisal na univerzo Cambridge. To je bilo leta 1644, ko so puritanci vodili vojno proti Karlu I. Ko je leta 1648 diplomiral, je nadaljeval študij kot štipendist Trinity Collegea.
Ray je bil protestantski odpadnik, ki je sprejel vrnitev Karla II. Leta 1660 je bil v Londonu posvečen v duhovnika anglikanske cerkve. Takrat je Karel II. zahteval, da vsi duhovniki podpišejo izjavo proti puritanski stranki. Zakon o enotnosti iz leta 1662 je določil, da je pri verskih obredih obvezna Knjiga skupne molitve, čemur so nasprotovali pripadniki puritanskih prepričanj. Ray izjave ni hotel podpisati, zato se je moral odpovedati štipendiji in ni mogel delati kot duhovnik.
Ray se je vrnil v rodno vas Black Notley v bližini Braintreeja v Essexu. Ko se je Ray združil z nekdanjim študentom Francisom Willughbyjem, sta tri leta preživela v celinski Evropi in odkrivala najnovejše znanstvene zamisli. Ko se je spomladi 1666 vrnil v Anglijo, se je pridružil novi Kraljevi družbi in se posvetil študiju naravoslovja. Njegova najpomembnejša znanstvena dela je finančno podprla Kraljeva družba, katere predsednik je bil v kritičnem obdobju v osemdesetih letih 16. stoletja Samuel Pepys.
Ray je objavil pomembna dela o rastlinah, živalih in naravni teologiji. Njegova klasifikacija rastlin v delu Historia Plantarum je bila pomemben korak k sodobni taksonomiji. Ray je zavrnil sistem, po katerem so bile vrste razvrščene v skladu s sistemom tipa ali/ali. Namesto tega je rastline razvrščal na podlagi opazovanja glede na podobnosti in razlike. S tem je znanstveni empirizem postavil nasproti deduktivnemu racionalizmu sholastikov. Bil je prvi, ki je podal biološko opredelitev pojma vrsta.
John Ray
Rayeva dela
Ray je objavil približno 23 del, odvisno od tega, kako jih štejemo. Biološka dela so bila običajno v latinščini, ostala pa v angleščini. Zaradi lažjega branja so naslovi v nadaljevanju v angleščini.
- 1660: Katalog rastlin iz Cambridgea.
- 1668: Tabele rastlin
- 1668: (priloga): Katalog angleških rastlin in Fasiculus (priloga)
- 1670: 1670: Katalog angleških pregovorov.
- 1673: 1673: Opazovanja v Nizkih deželah in katalog rastlin, ki niso domače v Angliji.
- 1674: Zbirka angleških besed, ki se na splošno ne uporabljajo.
- 1675: Trijezični slovar ali nomenclator classicus.
- 1676: Willughbyjeva ornitologija. "Pravzaprav je bila knjiga Rayeva, ki je temeljila na predhodnih zapiskih Francisa Willughbyja". str. 52 Poglavje 12 "Willughby in Ray sta postavila temelje znanstvene ornitologije".
- 1682: Nova metoda za rastline.
- 1686: Zgodovina rib +frontis in 187 graviranih plošč. Na plošče so se podpisali člani Kraljeve družbe. Samuel Pepys, predsednik, je naročil 79 plošč.
- 1686–1704: Zgodovina rastlin. 3 zvezki, 1. zvezek 1686, 2. zvezek 1688, 3. zvezek 1704. V tretjem zvezku ni bilo plošč, zato je njegov pomočnik James Petiver v letih 1715-1764 izdal Petiverjev katalog po delih s ploščami. Delo na prvih dveh zvezkih so podprli z naročninami predsednika in članov Kraljeve družbe.
- 1690: Pregled britanskih rastlin.
- 1691: Božja modrost. 2. izdaja 1692, 3. izdaja 1701, 4. izdaja 1704 (vsaka razširjena glede na prejšnjo izdajo). To je bilo njegovo najbolj priljubljeno delo. Bilo je v duhu, ki se je pozneje imenoval naravna teologija, in razlagalo prilagoditev živih bitij kot Božje delo. William Paley ga je v svoji Naravni teologiji iz leta 1802 močno plagiiral (kopiral).str. 92 str. 452
- 1692: Različne razprave o razpadu in spremembah sveta. Vključuje nekaj pomembnih razprav o fosilih. Ray je vztrajal, da so bili fosili nekoč živi, v nasprotju s prijateljema Martinom Listerjem in Edwardom Llwydom. "Ti [fosili] so bili prvotno lupine in kosti živih rib in drugih živali, ki so jih gojili v morju". Raven je komentiral, da je bila to "najpopolnejša in najbolj razsvetljena obravnava Angleža" tistega časa. str. 426.
- 1713 Trije fizikalno-teološki diskurzi. To je tretja izdaja raznih razprav, zadnja, ki jo je Ray napisal pred smrtjo in je bila objavljena z zamudo. Njen glavni pomen je v tem, da je Ray preklical svoje prejšnje sprejemanje fosilov, očitno zato, ker so ga teološko motile posledice izumrtja. str. 37 Robert Hooke, tako kot Nicolas Steno, ni dvomil o biološkem izvoru fosilov. Hooke je poudaril, da nekateri fosili niso več živi, na primer amoniti: to je bil vir Rayeve zaskrbljenosti. str. 327
- 1693: Pregled živali in plazilcev.
- 1693: Zbirka popotovanj.
- 1694: Zbirka evropskih rastlin.
- 1695: (Camden's Brittania).
- 1696: Kratka disertacija.
- 1700: Prepričljivo za sveto življenje.
- 1705. Metoda in zgodovina žuželk. (Post mortem in brez redakcije)
- 1713: Pregled ptic in rib.
Knjižnice z Rayevimi deli
Vključno z različnimi izdajami obstaja 172 Rayevih del, od katerih je večina redkih. Edine knjižnice z večjimi zbirkami so vse v Angliji. str. 153 Seznam po vrstnem redu zbirke je naslednji:
Britanska knjižnica, Euston, London. Hrani več kot 80 izdaj.
Bodleianska knjižnica Univerze v Oxfordu.
Knjižnica Univerze v Cambridgeu.
Trinity College Library, Univerza v Cambridgeu.
Knjižnica Prirodoslovnega muzeja, South Kensington, London.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil John Ray?
O: John Ray je bil angleški naravoslovec, ki ga včasih imenujejo tudi oče angleškega naravoslovja.
V: Kako je prišel na univerzo Cambridge?
O: Na univerzo Cambridge je prišel s štipendijo.
V: Kaj se je zgodilo, ko se je leta 1660 na oblast vrnil Karel II.?
O: Karel II. je vztrajal, da morajo vsi duhovniki podpisati izjavo proti puritanski stranki, zakon o enotnosti iz leta 1662 pa je uvedel obvezno uporabo knjige Common Prayer pri verskih obredih, čemur so nasprotovali pripadniki puritanskih prepričanj. Ray zato ni hotel podpisati izjave in je bil prisiljen odstopiti od svojega članstva v duhovniškem združenju.
V: Kaj je Ray počel po vrnitvi s celinske Evrope spomladi 1666?
O: Po vrnitvi s celinske Evrope spomladi 1666 se je pridružil novi Kraljevi družbi in se posvetil študiju naravoslovja.
V: Katera pomembna dela je Ray objavil?
O: Ray je objavil pomembna dela o rastlinah, živalih in naravoslovju, kot je Historia Plantarum.
V: Kako je Ray razvrščal rastline drugače kot drugi pred njim? O: Namesto da bi razvrščal rastline po sistemu "ali/ali", jih je razvrščal z opazovanjem glede na podobnosti in razlike. S tem je razvijal znanstveni empirizem proti deduktivnemu racionalizmu sholastikov. Bil je tudi prvi, ki je podal biološko opredelitev vrste.
