John Ray (1627–1705): angleški naravoslovec in oče sodobne taksonomije
John Ray (29. november 1627 – 17. januar 1705) je bil angleški naravoslovec, ki ga pogosto imenujejo tudi oče angleškega naravoslovja in eden izmed pionirjev moderne taksonomije. Rodil se je v vasici Black Notley v Essexu in iz skromnih družinskih razmer napredoval do enega vodilnih naravoslovcev svojega časa.
Izobraževanje in zgodnje življenje
Ray je bil sin vaškega kovača, ki se je s štipendijo vpisal na univerzo Cambridge. To se je zgodilo leta 1644, v času, ko so puritanci vodili državljansko vojno proti Karlu I. Po diplomi leta 1648 je postal štipendist Trinity Collegea, kjer je nadaljeval študij in začel svoje opazovalno delo na področju botanike in naravoslovja.
Verska prepričanja, izguba položaja in vrnitev v Essex
Ray je bil znan kot protestantski odpadnik, vendar je kasneje sprejel vrnitev Karla II. Leta 1660 je bil v Londonu posvečen v duhovnika anglikanske cerkve, a se je kasneje znašel v osebnem in poklicnem konfliktu zaradi zakonodaje o cerkvenem režimu. Karel II. je zahteval, da vsi duhovniki podpišejo izjavo proti puritanski stranki; puritanci so nasprotovali nekaterim postopkom in določilom. Ray izjave ni hotel podpisati, zaradi česar se je moral odpovedati štipendiji in ni mogel delovati kot duhovnik. Posledično se je vrnil v svojo rodno vas Black Notley v bližini Braintreeja v Essexu, kjer je nadaljeval svoje naravoslovne raziskave neodvisno od univerzitetne službe.
Potovanje z Willughbyjem in delo s Kraljevo družbo
Ray se je povezal z nekdanjim študentom Francisom Willughbyjem; skupaj sta nekaj let intenzivno proučevala naravo in potovala po celinski Evropi, da bi spoznala nove metode in opazovanja v naravoslovju. Ko se je spomladi 1666 vrnil v Anglijo, se je pridružil novi Kraljevi družbi in se posvetil študiju naravoslovja. Njegova najpomembnejša znanstvena dela so bila v veliki meri finančno podprta s strani Kraljeve družbe, katere delovanje je v tistem obdobju podpirala tudi osebnost, kot je bil Samuel Pepys.
Znanstvena dela in prispevki
Ray je objavil številna temeljna dela o rastlinah, živalih in o narodni teologiji (naravni teologiji), ki so povezovala opazovanje narave z razmišljanjem o njenem pomenu in namenu. Med njegovimi glavnimi deli so katalogi, obsežne monografije in priročniki za identificiranje vrst. Najbolj znano in vplivno med njimi je Historia Plantarum, obsežno delo o rastlinah, ki velja za pomemben korak k sodobni taksonomiji. Poleg tega je uredil in izdal opazovanja in dela, povezana z ornitologijo in ichthyologijo, pogosto v sodelovanju ali na podlagi gradiva Francisca Willughbyja.
Metodologija in opredelitev vrste
Ray je zavrnil stare, tipične sistemske principe, ki so pogosto temeljili na autoritetah ali strogo deduktivnem sklepanju; namesto tega je uporabljal sistematično opazovanje in zbiranje primerov. Zavrnil je sistem, po katerem so bile vrste razvrščene zgolj v skladu s konceptom "tipa" ali arbitrarnih lastnosti. Namesto tega je rastline in živali razvrščal na podlagi opazovanj podobnosti in razlik v zunanjih in trajnih značilnostih. S tem je znanstveni empirizem postavil nasproti deduktivnemu racionalizmu šolastikov.
Pomembna Rayeva inovacija je bila prva jasnejša biološka opredelitev pojma vrsta: vrsto je razumel kot skupino posameznikov, ki se med seboj zaupajoče ujemajo po stalnih značilnostih in se, kolikor je znano, "rodijo po svoji vrsti". S tem je uvedel idejo o naravnih mejah med skupinami organizmov, kar je kasneje vplivalo na razvoj taksonomije in evolucijskih razmišljanj.
Metodično delo in primerjalna anatomija
Ray je poudarjal pomen širokega zbiranja podatkov, primerjanja več primerkov iste vrste in natančnega opisovanja morfoloških znakov. Uporabljal je herbarije, skice, primerjave semen, cvetov in drugih organskih struktur ter kombiniral terensko delo s knjižnimi viri in izmenjavo opazovanj z drugimi naravoslovci. S tem je njegov način dela postavil temelje za kasnejše standarde v sistematski biologiji.
Vpliv in zapuščina
Rayov pristop k opisovanju in razvrščanju organizmov je močno vplival na naslednje generacije naravoslovcev. Čeprav ni uvedel binomne nomenklature v obliki, kot jo je kasneje standardiziral Carl Linnaeus, je postavil teoretične in praktične temelje za ločevanje in opisovanje genusov in species ter za uporabo strogih opazovalnih kriterijev. Njegova dela so bila referenčna točka za taksonome 18. stoletja in pripomogla k prehodu od opisne naravoslovne frazeologije k sistematičnemu, primerjalnemu pristopu.
Zaključek
John Ray ostaja pomembna osebnost v zgodovini biologije: s poudarkom na opazovanju, primerjanju in natančnem opisu je prispeval k razvoju sodobne taksonomije in znanstvenega načina dela v naravoslovju. Njegova dela o rastlinah in živalih, pa tudi razprave o naravni teologiji, so pomembno vplivale na poznejše raziskovalce in na oblikovanje moderne biologije.
John Ray
Rayeva dela
Ray je objavil približno 23 del, odvisno od tega, kako jih štejemo. Biološka dela so bila običajno v latinščini, ostala pa v angleščini. Zaradi lažjega branja so naslovi v nadaljevanju v angleščini.
- 1660: Katalog rastlin iz Cambridgea.
- 1668: Tabele rastlin
- 1668: (priloga): Katalog angleških rastlin in Fasiculus (priloga)
- 1670: 1670: Katalog angleških pregovorov.
- 1673: 1673: Opazovanja v Nizkih deželah in katalog rastlin, ki niso domače v Angliji.
- 1674: Zbirka angleških besed, ki se na splošno ne uporabljajo.
- 1675: Trijezični slovar ali nomenclator classicus.
- 1676: Willughbyjeva ornitologija. "Pravzaprav je bila knjiga Rayeva, ki je temeljila na predhodnih zapiskih Francisa Willughbyja". str. 52 Poglavje 12 "Willughby in Ray sta postavila temelje znanstvene ornitologije".
- 1682: Nova metoda za rastline.
- 1686: Zgodovina rib +frontis in 187 graviranih plošč. Na plošče so se podpisali člani Kraljeve družbe. Samuel Pepys, predsednik, je naročil 79 plošč.
- 1686–1704: Zgodovina rastlin. 3 zvezki, 1. zvezek 1686, 2. zvezek 1688, 3. zvezek 1704. V tretjem zvezku ni bilo plošč, zato je njegov pomočnik James Petiver v letih 1715-1764 izdal Petiverjev katalog po delih s ploščami. Delo na prvih dveh zvezkih so podprli z naročninami predsednika in članov Kraljeve družbe.
- 1690: Pregled britanskih rastlin.
- 1691: Božja modrost. 2. izdaja 1692, 3. izdaja 1701, 4. izdaja 1704 (vsaka razširjena glede na prejšnjo izdajo). To je bilo njegovo najbolj priljubljeno delo. Bilo je v duhu, ki se je pozneje imenoval naravna teologija, in razlagalo prilagoditev živih bitij kot Božje delo. William Paley ga je v svoji Naravni teologiji iz leta 1802 močno plagiiral (kopiral).str. 92 str. 452
- 1692: Različne razprave o razpadu in spremembah sveta. Vključuje nekaj pomembnih razprav o fosilih. Ray je vztrajal, da so bili fosili nekoč živi, v nasprotju s prijateljema Martinom Listerjem in Edwardom Llwydom. "Ti [fosili] so bili prvotno lupine in kosti živih rib in drugih živali, ki so jih gojili v morju". Raven je komentiral, da je bila to "najpopolnejša in najbolj razsvetljena obravnava Angleža" tistega časa. str. 426.
- 1713 Trije fizikalno-teološki diskurzi. To je tretja izdaja raznih razprav, zadnja, ki jo je Ray napisal pred smrtjo in je bila objavljena z zamudo. Njen glavni pomen je v tem, da je Ray preklical svoje prejšnje sprejemanje fosilov, očitno zato, ker so ga teološko motile posledice izumrtja. str. 37 Robert Hooke, tako kot Nicolas Steno, ni dvomil o biološkem izvoru fosilov. Hooke je poudaril, da nekateri fosili niso več živi, na primer amoniti: to je bil vir Rayeve zaskrbljenosti. str. 327
- 1693: Pregled živali in plazilcev.
- 1693: Zbirka popotovanj.
- 1694: Zbirka evropskih rastlin.
- 1695: (Camden's Brittania).
- 1696: Kratka disertacija.
- 1700: Prepričljivo za sveto življenje.
- 1705. Metoda in zgodovina žuželk. (Post mortem in brez redakcije)
- 1713: Pregled ptic in rib.
Knjižnice z Rayevimi deli
Vključno z različnimi izdajami obstaja 172 Rayevih del, od katerih je večina redkih. Edine knjižnice z večjimi zbirkami so vse v Angliji. str. 153 Seznam po vrstnem redu zbirke je naslednji:
Britanska knjižnica, Euston, London. Hrani več kot 80 izdaj.
Bodleianska knjižnica Univerze v Oxfordu.
Knjižnica Univerze v Cambridgeu.
Trinity College Library, Univerza v Cambridgeu.
Knjižnica Prirodoslovnega muzeja, South Kensington, London.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil John Ray?
O: John Ray je bil angleški naravoslovec, ki ga včasih imenujejo tudi oče angleškega naravoslovja.
V: Kako je prišel na univerzo Cambridge?
O: Na univerzo Cambridge je prišel s štipendijo.
V: Kaj se je zgodilo, ko se je leta 1660 na oblast vrnil Karel II.?
O: Karel II. je vztrajal, da morajo vsi duhovniki podpisati izjavo proti puritanski stranki, zakon o enotnosti iz leta 1662 pa je uvedel obvezno uporabo knjige Common Prayer pri verskih obredih, čemur so nasprotovali pripadniki puritanskih prepričanj. Ray zato ni hotel podpisati izjave in je bil prisiljen odstopiti od svojega članstva v duhovniškem združenju.
V: Kaj je Ray počel po vrnitvi s celinske Evrope spomladi 1666?
O: Po vrnitvi s celinske Evrope spomladi 1666 se je pridružil novi Kraljevi družbi in se posvetil študiju naravoslovja.
V: Katera pomembna dela je Ray objavil?
O: Ray je objavil pomembna dela o rastlinah, živalih in naravoslovju, kot je Historia Plantarum.
V: Kako je Ray razvrščal rastline drugače kot drugi pred njim? O: Namesto da bi razvrščal rastline po sistemu "ali/ali", jih je razvrščal z opazovanjem glede na podobnosti in razlike. S tem je razvijal znanstveni empirizem proti deduktivnemu racionalizmu sholastikov. Bil je tudi prvi, ki je podal biološko opredelitev vrste.
