Robert Hooke

Hookovi dosežki

Fizika

Mehanika kontinuuma

Zakoni Ohranjanje Energija Masa Momentum Neenakosti Clausius-Duhem (entropija)

Trdna mehanika Stres Deformacija Združljivost Končna deformacija Infinitezimalna napetost Elastičnost (linearna) Plastičnost Upogibanje Hookov zakon Teorija odpovedi materiala Mehanika loma Mehanika stika (trenje)

Mehanika tekočin Tekočine Statika - dinamika Arhimedovo načelo - Bernoullijevo načelo Navier-Stokesove enačbe Poiseuillova enačba - Pascalov zakon Viskoznost (newtonska - nenewtonska) Vzgon - mešanje - tlak Tekočine Površinska napetost Kapilarno delovanje Plini Atmosfera Boylov zakon Charlesov zakon Gay-Lussacov zakon Zakon o kombiniranem plinu Plazma

Reologija Viskoelastičnost Reometrija Reometer Pametne tekočine Magnetoreološki Elektroreološki Ferokisline

Znanstveniki Bernoulli Boyle Cauchy Charles Euler Gay-Lussac Hooke Pascal Newton Navier Stokes

·         v ·         t ·         e

Odkril je Hookov zakon o elastičnosti. Zasnoval in naročil je izdelavo teleskopov in mikroskopov ter oba instrumenta tudi uporabljal. O svojem delu je poročal v knjigi Micrographia leta 1665. Bil je prvi, ki je videl biološke celice. Izdelal je risbe teles v Osončju in prvič poskusil izmeriti razdaljo nekaterih zvezd.

Robert Hooke je bil leta 1662 imenovan za prvega kustosa za poskuse Kraljeve družbe, nato pa je postal tajnik Kraljeve družbe. Prevzel je odgovornost za poskuse, ki so se izvajali na tedenskih sestankih. To funkcijo je opravljal več kot 40 let.

Leta 1664 je bil Hooke imenovan tudi za profesorja geometrije na Greshamskem kolidžu v Londonu in Cutlerjevega predavatelja mehanike.

Hooke je 8. julija 1680 opazoval vozlične vzorce, povezane z načinom vibriranja steklenih plošč. Z lokom je potegnil po robu steklene plošče, ki je bila obložena z moko, in opazil, da so se pojavili nodalni vzorci. ^p101

Hooke je opravil nekaj temeljnih del o gravitaciji in gibanju planetov. Za vedno je bil prepričan, da sta ga Newton in svet prevarala za zasluge ^p389

Naravoslovje

Znan je bil tudi po svojem delu na področju naravoslovja (biologije in geologije). O uporabi mikroskopa je poročal v knjigi Micrographica iz leta 1665. Bil je prvi, ki je videl biološke celice, in prvi, ki je za njihov opis uporabil besedo "celica".

Leta 1668 je v predavanju pred Kraljevo družbo ugotovil, da fosilne lupine neznanih morskih živali nakazujejo, da so nekatere vrste izumrle.

Arhitektura

Hooke je v svojem času zaslovel kot geodet Londonskega mesta in glavni pomočnik Christopherja Wrena. Hooke je pomagal Wrenu pri obnovi Londona po velikem požaru leta 1666.

Delal je tudi pri Kraljevem observatoriju v Greenwichu in zloglasni kraljevi bolnišnici Bethlem (ki je postala znana kot "Bedlam"). Hooke je zasnoval še številne druge stavbe, med drugim Kraljevi kolegij zdravnikov (1679).

Hooke je sodeloval s Christopherjem Wrenom, med drugim pri gradnji katedrale svetega Pavla, katere kupola uporablja metodo gradnje, ki jo je zasnoval Hooke. Hooke je sodeloval tudi pri zasnovi knjižnice Pepys Library, v kateri so shranjeni rokopisi dnevnikov Samuela Pepysa, najpogosteje citiranega pričevanja očividcev velikega požara v Londonu.

Hooke je med obnovo po velikem požaru predlagal preoblikovanje londonskih ulic v mrežo s širokimi bulvarji in prometnicami, kar je bilo pozneje uporabljeno pri obnovi Pariza, Liverpoola in številnih ameriških mest. Ta predlog so preprečili spori o lastninskih pravicah, saj so lastniki nepremičnin prikrito spreminjali svoje meje. Hooke je bil zaradi svojih geodetskih sposobnosti in taktičnosti kot razsodnik zelo potreben pri reševanju številnih sporov.

Cerkev v Willenu, Milton Keynes.

Sorodne strani

• Fizik
• Seznam fizikov