Odin: oče bogov, nordijski bog modrosti in kralj Asgarda
Odin (staronorveško Óðinn) je osrednja figura nordijske mitologije: bog modrosti, poezije, smrti, vedeževanja in magije. Je sin Bora in orjakinje Bestle, poglavar Æsir ter kralj Asgarda. Poročen je z boginjo Frigg in je oče bogov Thora, Baldra, Höðra, Víðarra in Valija. Odin ima tudi številne druge otroke pri različnih boginjah in smrtnikih, kar odraža njegovo pomembno vlogo pri rodu in izvorih mnogih junakov in božanstev.
Izgled, spremljevalci in orožje
Odina pogosto spremljata dva krokarja, Huginn in Muninn, ter volkova Geri in Freki. Njegov jahalni konj je osemnogi Sleipnirju, izredno hiter in sposoben prečkati meje svetov. V rokah drži mogočno kopje Gungnir, ki so ga zanj izdelali pritlikavci, znani kot sinovi Ivalda, in za katerega pravijo, da nikoli ne zgreši cilja. Med drugimi znamenitostmi so tudi prstan Draupnir, iz katerega se vsakih devet noči razmnoži osem enakih prstanov, ter različne magične sposobnosti, kot je obvladovanje seiðr (vednja), ki ga povezujejo z magijo in prerokovanjem.
Modrost, žrtvovanje in skrivnosti
Ena izmed najbolj znanih lastnosti Odina je žrtvovanje: poleti je, da bi pridobil znanje, zamežikal in dal eno oko v zameno za modrost. V virih je omenjeno, da je daroval oko pri studencu Mímir (Mímisbrunnr), čeprav je v ljudskem izročilu prisotna tudi povezava z vodnjaka Urðr, ki je povezan z usodami (nornami). Odin je znan tudi po samosvoji žrtvi, ko se je obesil na svetovno drevo Yggdrasil in devet dni ter noči trpel brez hrane in pijače, da bi spoznal skrivnosti run; od tam je pridobil rune in moč, ki jih je nato uporabljal v poeziji in magiji.
Po bitki med božanstvi je Odin ohranil odsekano glavo bitja Mímir, ki mu je izgovarjala skrivno znanje; Mímir velja za viriščnega varuha modrosti. Njegova sposobnost, da pridobiva in hrani znanje (ter da pošilja Huginn in Muninn, katere imena pomenita »misl« oziroma »spomin« ali »misel« in »spomin/podoba«), ga je naredila za osrednjega boga prerokovanja in razumevanja sveta.
Vloga pri smrti in Ragnaröku
Odin ima tudi funkcijo psihopompa: valkire, bojne deklice, polovico duš pogumnih mrtvih vodijo v Valhallo, Odinovo veličastno dvorano, kjer mrtvi, imenovani einherjar, vadijo in se pripravljajo na Ragnarök. Drugo polovico duš prevzame Fólkvangr, Freyjino kraljestvo. Po prerokbah bo ravno Odin igral ključno vlogo pri koncu sveta — na Ragnaröku naj bi se spopadel s volkom Fenrirjem, kjer naj bi izgubil življenje, čeprav se pričakovanja in verzije pridobivajo navidezno različne podrobnosti v različnih virih.
Kult, etimologija in vpliv
Odinovo ime se v germanskih jezikih ohranja v različnih oblikah: v stari angleščini kot Wōden, v stari saščini kot Wōdan in v stari visoki nemščini kot Wuotan ali Wōtan, kar vse izhaja iz rekonstruiranega pragermanskega *wōđanaz. Ime je povezano z besedo, ki označuje norost, ekstazo ali inspiracijo (óðr) — to pojasnjuje Odinovo vlogo kot boga poezije in navdiha.
V zgodovini so mu kakor tudi drugim nordijskim bogovom čast izkazovali v obredih in šamanističnih praksah. Arheološki in pisni viri kažejo na različne oblike čaščenja in ritualov, prirejenih vojaškim voditeljem in kraljem, ki so pogosto zbirali svoje legitimnosti s sklicevanjem na bogove, med katerimi je bil Odin ključna figura. Sodobno angleško ime dneva v tednu Wednesday nosi ime tega boga (iz staroangleškega Wōdnesdæg, "Wōdenov dan").
Literarni in kulturni pomen
Odin je v nordijski literaturi, zlasti v Eddi (Proza in Pesni Edda), opisan kot dvoličen, radoveden in izmuzljiv bog — pogosto potuje prikrit ali v vlogi popotnika, ki preizkuša ljudi. Njegova ambivalentna narava (prijazni učeč se oče, a tudi bog smrti, manipulacije in vojne) je navdihnila številne umetniške upodobitve, zgodbe, pesmi in sodobne interpretacije v literaturi, filmu in igrah.
Odinov lik združuje elemente šamanskega zdravnika, vojaškega voditelja in modreca-preroka. Zaradi tega ostaja ena najbolj zapomnljivih in kompleksnih figurn v germanski mitologiji, z vplivom, ki se razteza od starodavnih verskih praks do sodobne popularne kulture.
Odin, oče nordijskih bogov
Družina
Odin je sin Borra in jötunn Bestle. Poročen je z boginjo Frigg, s katero je oče bogov dvojčkov Baldra in Höðra. Z velikanicama Gríðr in Rindr ima Odin še dva sinova z imenoma Víðarr in Váli. Njegov najstarejši sin je Thor, bog gromovnika, ki mu ga je rodila Jörð, poosebljenje Zemlje.
Sorodne strani
- Saturn - v rimski mitologiji enakovreden Odinu
- Kronos - grški ekvivalent za Odina
- Šiva - hindujski ekvivalent Odina
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Odin?
O: Odin je bog modrosti, poezije, smrti, vedeževanja in magije v nordijski mitologiji. Je poglavar Æsir in kralj Asgarda.
V: Kdo so Odinovi starši?
O: Odinova starša sta Borr in velikanka Bestla.
V: Katere živali spremljajo Odina?
O: Odina pogosto spremljata dva krokarja po imenu Huginn in Muninn ter dva volka po imenu Geri in Freki.
V: Na čem se Odin odpravi v boj?
O: Odin se v bitko poda na osemnogem konju, imenovanem Sleipnir.
V: Kakšno orožje ima?
O: V rokah ima mogočno kopje, imenovano Gungnir, ki so ga zanj izdelali pritlikavci, znani kot sinovi Ivalda. Pravijo, da nikoli ne zgreši cilja.
V: Kako je Odin postal enooki?
O: Da bi pridobil nepojmljivo količino znanja o vesolju, je Odin žrtvoval eno oko, da bi pil iz vodnjaka Urðr.
V: Kam gre po nordijski mitologiji polovica ubitih v bitki?
O Po norveški mitologiji polovico ubitih v bitki vodijo valkire - bojne deklice - v Valhallo - Odinovo ogromno in veličastno dvorano, drugo polovico pa v Fólkvangr - Freyjino kraljestvo.
