Parcae
V rimski mitologiji so bile Parke (ednina, Parca) ženske poosebitve usode. V angleščini jih pogosto imenujemo Fates. Njihov grški ekvivalent so bile Moirai. Nadzorovale so "nit življenja" vsakega smrtnika in nesmrtnika. Parke so se bali celo bogovi.
Imena treh Parkov so bila:
- Nona (grški ekvivalent Clotho), ki je na svojem vretenu predla nit življenja;
- Decima (grško Lachesis), ki je merila nit življenja;
- Morta (grško Atropos), ki je prerezal nit življenja in izbral, kako bo človek umrl.
Najstarejši znani dokumenti o teh božanstvih so tri majhne stele (cippi). Našli so jih v bližini antičnega Lavinija kmalu po drugi svetovni vojni. Na njih je napis:
Neuna fata, Neuna dono, Parca Maurtia dono
Zapisana sta imeni dveh od treh rimskih Parc (Neuna = Nona, Maurtia = Morta), ki sta povezani s pojmom fata.
Eden od virov za Parke so Ovidijeve Metamorfoze, II 654, V 532, VIII 452, XV 781.
Les Parques ("Parki", ok. 1885), Alfred Agache
Trije Parki, ki vrtijo usodo Marije Medičejske ( 1622-1625), Peter Paul Rubens
Sorodne strani
- Norne, enakovredne usodi v nordijski mitologiji
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bili Parki v rimski mitologiji?
O: Parke so bile ženske poosebitve usode v rimski mitologiji.
V: Kako so Parceje pogosto imenovali v angleščini?
O: V angleščini so Parceje pogosto imenovali Fates (usode).
V: Kaj so v rimski mitologiji nadzorovale Parke?
O: V rimski mitologiji so Parki nadzorovali "nit življenja" vsakega smrtnika in nesmrtnika.
V: Ali so se bogovi v rimski mitologiji bali Parcejev?
O: Da, tudi bogovi so se v rimski mitologiji bali Parkov.
V: Kako so se v rimski mitologiji imenovali trije Parki?
O: V rimski mitologiji so se trije Parki imenovali Nona, Decima in Morta.
V: Kakšne so bile vloge vsake od Parc v rimski mitologiji?
O: Nona je na svojem vretenu predla nit življenja, Decima je merila nit življenja, Morta pa je rezala nit življenja in izbirala, kako bo človek umrl v rimski mitologiji.
V: Kateri je vir informacij o Parkah v rimski mitologiji?
O: Eden od virov informacij o Parcae v rimski mitologiji so Ovidijeve Metamorfoze z navedbami v II. knjigi, V. knjigi, VIII. knjigi in XV. knjigi.
