Dead reckoning
Dead Reckoning (ali DR) je metoda ocenjevanja položaja. Je pomemben del navigacije. Uporablja zadnjo znano točko (fiks) ter hitrost in smer, v katero se je vozilo ali oseba premikala od trenutka, ko je bila na tej točki, da bi dobro ocenila, kje je trenutni položaj.
Uporablja se za spremljanje lokacije ladje ali letala, včasih pa tudi vozila na kopnem. Zdaj se uporablja globalni sistem za določanje položaja (GPS) in določanje položaja ni več tako pomembno. Še vedno pa se uporablja na območjih, kjer GPS ni na voljo, ali za krajša časovna obdobja, če ni posodobitve GPS. Dobro ga je poznati tudi v primeru, da satelite GPS poškoduje sončni izbruh ali da se oprema izgubi ali pokvari, zato se ga mornarji in piloti še vedno učijo.
Po prihodu Krištofa Kolumba v Novi svet so pomorščaki s kartografijo označevali svet. S pomočjo zvezd so lahko določili zemljepisno širino (razdaljo med ekvatorjem in poloma). Preden so bile izdelane natančne ure, pa niso mogli določiti svoje zemljepisne dolžine (kako daleč na vzhod ali zahod), če niso videli kopnega, ki so ga poznali. Zato so za prečkanje oceanov uporabljali metodo mrtvega tehtanja. Tako je Richard Byrd leta 1926 kot prvi človek poletel na severni tečaj. Letel je 16 ur in se vrnil na kraj, ki ga je zapustil, pod njim pa so bila le ledena polja.
Vpliv vetra na mrtvo merjenje
Metoda
Mrtvo merjenje se začne na znani točki (fiks). Nato je treba poznati hitrost vozila. V starih časih so na ladjah čez bok metali hlod (privezan na vrv) in šteli, koliko časa je bilo potrebno, da je ta hlod minil (ali pa so vlekli vrv z vozli in šteli, koliko vozlov se izvleče v določenem času). To bi pokazalo hitrost ladje. Če bi poznali smer iz kompasa, bi dobili smer. Na podlagi teh dveh števil bi lahko ocenili (dobro uganili) trenutno lokacijo vozila. Vendar veter potiska vozilo na eno stran (tako imenovani drift), zato je treba izmeriti tudi to. V vodi obstajajo tudi tokovi, celo sredi oceana. Sčasoma lahko pride tudi do napak, zato so bile izdelane karte, ki tokove popravljajo.
Letala lahko zlahka izmerijo hitrost vetra (kako hitro se gibljejo po zraku), ne pa tudi hitrosti gibanja po zemlji (t. i. hitrost na tleh). Hitrost na tleh se spremeni zaradi čelnega, hrbtnega ali bočnega vetra. Če poznamo višino letala, lahko hitrost na tleh ugotovimo tako, da izmerimo, kako hitro letalo leti mimo predmeta na tleh. (Višje kot ste, počasneje se premikajo tla). Z okencem na tleh letala lahko ugotovimo hitrost na tleh in premikanje letala.
Vozilo na tleh lahko uporablja tudi mrtvi tek. Običajno jim ni treba skrbeti za odnašanje zaradi vetra, na kopnem pa ni tokov, zato je to določanje lažje.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Dead Reckoning?
O: Dead Reckoning (ali DR) je metoda ocenjevanja položaja z uporabo zadnje znane točke, hitrosti in smeri gibanja.
V: Za kaj se uporablja metoda Dead Reckoning?
O: Mrtvi tek se uporablja za določanje položaja ladje, letala ali vozila.
V: Zakaj se zdaj ne uporablja več tako pogosto?
O: Za navigacijo se zdaj uporablja globalni sistem za določanje položaja (GPS), zaradi česar je ugotavljanje položaja manj pomembno.
V: V katerih situacijah je dead reckoning še vedno uporaben?
O: Mrtvi čas je uporaben na območjih, kjer GPS ni na voljo, ali za kratek čas, če se GPS ne posodobi.
V: Zakaj je pomembno poznati funkcijo Dead Reckoning?
O: Poznavanje sistema Dead Reckoning je pomembno v primeru poškodbe satelitov GPS ali izgube opreme, tako da lahko mornarji in piloti še vedno krmarijo.
V: Kako so pomorščaki po prihodu Krištofa Kolumba v Novi svet kartirali svet?
O: Mornarji so za ugotavljanje zemljepisne širine in kartiranje sveta uporabljali Dead Reckoning in zvezde.
V: Kako je Richard Byrd postal prvi človek, ki je poletel na severni tečaj?
O: Richard Byrd je leta 1926 s pomočjo metode Dead Reckoning poletel na severni tečaj, letel 16 ur in se vrnil na mesto, ki ga je zapustil, saj so bila pod njim le ledena polja.
