Darfur

Geografija in podnebje

Darfur se razprostira na površini približno 493 180 km² - nekaj več kot dve tretjini površine Francije in več kot polovica površine Kenije. V glavnem gre za suho planoto z gorovjem Marrah (Jebel Marra), vulkanskimi vrhovi, ki se dvigajo do 3000 m, v središču regije. Glavna mesta v regiji so Al Fashir, Nyala in Geneina.

Fizična geografija ima štiri glavne značilnosti. Celotno vzhodno polovico Darfurja pokrivajo ravnine in nizka gričevja s peščenimi tlemi, imenovana goz, ter hribi iz peščenjaka. Marsikje je gozd brez vode in je lahko naseljen le tam, kjer so vodni rezervoarji ali globoke vrtine. Na severu goz prekriva puščavski pesek Sahare. Druga značilnost so vadi, sezonski vodotoki, od majhnih rečic, ki v deževnem obdobju poplavijo le občasno, do velikih vadi, ki poplavljajo večino deževja in tečejo iz zahodnega Darfurja več sto kilometrov proti zahodu do Čadskega jezera. Številni vadi imajo ponore naplavin z bogato prstjo, ki jih je tudi težko obdelovati. Na zahodu Darfurja prevladuje tretja značilnost, to je osnovna kamnina, ki jo včasih prekriva tanka plast peščene prsti. Osnovna kamnina je preveč nerodovitna, da bi jo lahko obdelovali, vendar občasno zagotavlja gozdno pokritost, ki jo lahko pasejo živali. Četrta in zadnja značilnost je gorovje Marrah, ki se dviga do vrha v kraterju Deriba, kjer je majhno območje z zmernim podnebjem, veliko padavinami in stalnimi izviri vode.

Deževna sezona traja od junija do septembra in v tem času se večina regije spremeni iz prašno rjave v zeleno. Ker se večina prebivalcev Darfurja ukvarja s kmetijstvom, je deževje ključnega pomena. V običajnih letih je pridelek pripravljen za spravilo do novembra. Po žetvi se suha stebla lahko dajo v krmo domači živini. Na skrajnem severu puščave lahko med posameznimi padavinami mine več let. Na skrajnem jugu je povprečna letna količina padavin 700 mm in veliko dreves je zelenih vse leto.

Država Sudan

Gospodarstvo in demografija

Darfur ima po ocenah 7,4 milijona prebivalcev. Gospodarstvo Darfurja temelji predvsem na samooskrbnem kmetijstvu, ki prideluje žita, sadje in tobak ter živinorejo na bolj sušnem severu. Poleg tega Darfur pestijo pogoste poletne suše in obilne zimske padavine. Zaradi tega številni kmetje ne pridelajo dovolj pridelkov, zaradi česar umre na tisoče ljudi.

Lokacija furlanskega ljudstva v Darfurju

Konflikt v Darfurju

Spor v Darfurju je trajajoč oborožen spopad med milico džandžavid in plemeni v regiji. Združeni narodi ocenjujejo, da je od začetka tega konflikta življenje izgubilo več kot 400 000 ljudi.

Sorodne strani

• konflikt v Darfurju