Gibanje za pravičnost in enakost (JEM): uporniška skupina v Darfurju, Sudan
Gibanje za pravičnost in enakost (JEM) v Darfurju: uporniška skupina pod vodstvom Khalila Ibrahima, konflikti, nafta, človekove pravice in regionalni vpliv v Sudanu.
Gibanje za pravičnost in enakost (JEM) je uporniška skupina, ki sodeluje v konfliktu v Darfurju v Sudanu. Dolgo jo je vodil Khalil Ibrahim. Skupaj z drugimi uporniškimi skupinami, kot je Osvobodilna vojska Sudana, se bori proti milici džandžavid, ki jo podpira vlada. JEM je bila tudi del več koalicij uporniških gibanj, med njimi Vzhodne fronte. Po tem, ko je Vzhodna fronta podpisala mirovni sporazum z osrednjo vlado, je JEM izgubila dostop do financiranja iz Eritreje, kar je vplivalo na njeno operativno sposobnost in zmožnost financiranja aktivnosti.
Izvor in ideologija
JEM izhaja iz piscev Črne knjige, rokopisa, ki je bil objavljen leta 2000 in v katerem so bile izpostavljene strukturalne neenakosti v Sudanu — politična, ekonomska in etnična marginalizacija regij, kot je Darfur. Skupina je na začetku združevala politike proti marginalizaciji z vojaškim uporem in v svojih sporočilih pogosto izpostavljala zahtevo po bolj pravični razdelitvi virov ter večjemu političnemu zastopstvu.
JEM ima elemente islamistične ideologije v svojem političnem diskurzu, vendar ji je glavni fokus pogosto predstavljalo nasprotovanje centralizirani oblasti in vojaškim milicam. Vlada je skupino povezovala z Hasanom al-Turabijem, vendar so voditelji JEM in sam Turabi te trditve zanikali. Turabi je hkrati kritiziral vlado in opozoril na poslabšanje razmer v državi.
Vojaške akcije in cilji
Skupina je izvajala številne vojaške operacije, tako v Darfurju kot tudi izven njega, s ciljem ogroziti vire režima in pritisniti na politične spremembe. Med pomembnejše akcije sodijo napadi na infrastrukturne tarče, zlasti naftna polja, saj JEM trdi, da prihodki od nafte financirajo sudansko vlado in milico džandžavid ter tako omogočajo zatiranje in nasilje v regijah, kot je Darfur.
Oktobra 2007 je JEM izvedla napad na naftno polje v regiji Kordofan, ki ga je upravljal konzorcij s kitajskim sodelovanjem (kitajskega konzorcija). Naslednji mesec je v Darfur prispela skupina 135 kitajskih inženirjev, da bi delali na tem polju. Ibrahim je novinarjem povedal: "Nasprotujemo njihovemu prihodu, ker Kitajcev ne zanimajo človekove pravice. Zanimajo jih le sudanski viri." JEM je podrobno utemeljevala napade na infrastrukturne tarče kot način, kako zmanjšati finančne vire vlade; hkrati pa so takšne akcije povzročile dodatno militarizacijo regij in vplivale na civilno prebivalstvo.
Khalil Ibrahim je 11. decembra 2007 zjutraj trdil, da so se sile JEM spopadle in premagale sudanske vladne enote, ki so varovale naftno polje v regiji Kordofan, ki ga upravlja Kitajska. Vendar so uradniki Kartuma zanikali, da bi bila napadena kakršnakoli naftna polja. Ibrahim je dejal, da je bil napad del kampanje JEM, s katero se želi Sudan znebiti kitajskih naftnih polj, in izjavil, da "[JEM] želi, da vsa kitajska podjetja odidejo. Večkrat so bili opozorjeni. Ne smejo biti tam."
Koalicije, pogajanja in spremembe finančne podpore
JEM je v različnih obdobjih sodelovala v koalicijah z drugimi uporniki. Tako se je skupina 20. januarja 2006 skupaj z drugimi uporniškimi skupinami združila z Osvobodilnim gibanjem Sudana v Zvezo revolucionarnih sil Zahodnega Sudana. Kljub skupnim izjavam in kratkotrajnim zavezništvom so se JEM in druge skupine, kot SLM, pogosto pogajale z vlado kot ločeni subjekti; to je razvidno iz dejstva, da sta se JEM in SLM maja 2006 pogajali kot ločeni skupini na mirovnih pogajanjih z vlado.
Podpora sosednjih držav in pretok orožja in financ sta igrala pomembno vlogo v dinamiki konflikta. Ko so nekatere koalicije podpisale sporazume z vlado, se je spremenil tudi geopolitični položaj JEM, na primer izguba eritrejske podpore po mirovnih dogovorih Vzhodne fronte s Kartumom.
Vpliv na civilno prebivalstvo in odziv mednarodne skupnosti
Konflikt v Darfurju, v katerem je JEM eden od akterjev, je imel velik humanitarni vpliv: množični premiki prebivalstva, izguba življenj, poškodbe infrastrukture ter obtožbe o hudih kršitvah človekovih pravic s strani različnih strani v konfliktu. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, je izvajala mirovne misije, humanitarno pomoč in posredovanja, hkrati pa so bili izpostavljeni primeri, ki so privedli do kazenskih pregonov za vodilne predstavnike sudanskih oblasti (npr. obtožbe na mednarodni ravni proti nekaterim vodilnim predstavnikom režima). JEM kot uporniška skupina ni bila tarča istih obtožb na mednarodni ravni v enaki meri kot nekatere vladne sile, vendar so bili tudi uporniki obtoženi napadov, ki so imeli posledice za civiliste.
Vodstvo in nadaljnji razvoj
Khalil Ibrahim je bil dolgo časa prepoznaven vodja JEM; kasnejša leta pa je prinesla spremembe v strukturi in delovanju skupine. Po poročilih je bil Khalil Ibrahim ubit decembra 2011 med boji s sudanskimi silami, kar je privedlo do notranjih prerazporeditev in delitve JEM na različne frakcije. Od takrat se je skupina razvijala v več smereh: nekatere frakcije so nadaljevale vojaške dejavnosti, druge so sodelovale v mirovnih procesih ali politikah v izgnanstvu. Fragmentacija in spreminjajoča se zunanja podpora sta omejili enotno sposobnost JEM, hkrati pa so ostala napetosti, ki spremljajo širši konflikt v Sudanu.
Zaključek
JEM predstavlja enega izmed ključnih upornikov v dolgotrajnem in zapletenem konfliktu v Darfurju. Njegove zahteve so bile deloma politične in deloma ideološke; v jedru pa je stala kritika marginalizacije, neenake porazdelitve virov in represivnih praks centralne oblasti. Napadi na infrastrukturne tarče — zlasti naftna polja — so bili strateško pomembni, ker so ciljali na denarne tokove, ki po mnenju JEM podpirajo vladne sile in milice. Konflikt in delovanje JEM imata trajne posledice za varnost, gospodarstvo in humanitarno situacijo v regiji, medtem ko mednarodna prizadevanja za trajni mir še vedno potekajo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Gibanje za pravičnost in enakost (JEM)?
O: Gibanje za pravičnost in enakost (JEM) je uporniška skupina, ki sodeluje v konfliktu v Darfurju v Sudanu. Vodi ga Khalil Ibrahim in se skupaj z drugimi uporniškimi skupinami, kot je Osvobodilna vojska Sudana, bori proti milici džandžavid, ki jo podpira vlada.
V: Kdo je napisal Črno knjigo?
O: Črno knjigo so napisali člani JEM, ki izhaja iz tega rokopisa, objavljenega leta 2000, v katerem je nekaj težav.
V: Ali je JEM povezana s Hassanom al-Turabijem?
O: Skupina JEM ima islamistično ideologijo in vlada jo povezuje s Hasanom al-Turabijem, čeprav voditelji skupine in sam Turabi to trditev zanikajo. Vendar pa al-Turabi krivi vlado za poslabšanje razmer.
V: Kdaj se je JEM združila z drugimi uporniškimi skupinami?
O: 20. januarja 2006 se je JEM združila z drugimi uporniškimi skupinami, vključno z Gibanjem za osvoboditev Sudana, v Zvezo revolucionarnih sil Zahodnega Sudana.
V: Kaj je Khalil Ibrahim povedal o prihodu kitajskih inženirjev v Darfur?
O: Oktobra 2007, ko je skupina 135 kitajskih inženirjev prispela v Darfur, da bi delali na naftnem polju, ki ga nadzoruje kitajski konzorcij, je Ibrahim novinarjem dejal: "Nasprotujemo njihovemu prihodu, ker jih ne zanimajo človekove pravice; zanimajo jih samo sudanski viri."
V: Kaj JEM trdi o prihodkih od nafte, prodane Kitajski?
O: JEM trdi, da prihodki od nafte, prodane Kitajski, financirajo sudansko vlado in milice džandžavidov.
V: Kdaj je Khalil Ibrahim trdil, da so se njegove sile borile proti sudanskim enotam, ki so varovale naftno polje, ki ga upravlja Kitajska?
O: Khalil Ibrahim je 11. decembra 2007 trdil, da so se njegove sile borile proti sudanskim enotam, ki so varovale kitajsko naftno polje v regiji Kordofan v Sudanu.
Iskati