Sahara — največja vroča puščava na svetu: definicija in podatki

Odkrijte Saharo — največjo vročo puščavo na Zemlji: definicija, ključni podatki, razsežnost, podnebje, prebivalci in zanimivosti v enostavnem, informativnem pregledu.

Avtor: Leandro Alegsa

Ta članek govori o puščavi. Članek o državi je na voljo na spletnem mestu Western Sahara

Sahara v severni Afriki je največja puščava na svetu, razen Antarktike, in je največja vroča puščava.

Meji na Atlantski ocean, gorovje Atlas, Sredozemsko morje, Rdeče morje in regijo Sahel. Teče skozi številne države, med drugim Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Libijo, Egipt, Mavretanijo, Mali, Niger, Čad in Sudan. Večina delov je nenaseljena, vendar nekaterim ljudem uspeva preživeti v krajih, kjer je voda.

Puščava Sahara je velika približno 9.000.000 kvadratnih kilometrov (3,5 milijona kvadratnih milj). V različnih obdobjih je bila večja in manjša. Po zadnji ledeni dobi je postala bolj rodovitna, nato pa se je spet izsušila. Je najbolj vroč kraj na Zemlji, vendar ne najbolj suh. Najbolj suha je puščava Atacama v Južni Ameriki. Sahara je približno enako velika kot celotne Združene države Amerike.

Geografija in pokrajinske enote

Sahara ni enotna ravnina, temveč mozaik različnih tipov puščavske pokrajine. Med osnovne enote sodijo:

  • Ergi — peščeni morji z velikimi sipinami (dune), kot jih najdemo v nekaterih delih Alžirije in Libije.
  • Regi — skalnate ali gramozne ravnine.
  • Hamada — apnenčaste ali strjene skalnate ploščadi z malo površinskega peska.
  • Oaze — žepki podzemne vode, kjer uspeva kmetijstvo in nastajajo naselja z datljevimi nasadi.
  • Sechkha — slane depresije in suha jezera, ki se ob redkih padavinah občasno napolnijo.

Pomembne fizične značilnosti so gorovja (npr. Atlas na severozahodu, Hoggar/Tahaggart v Alžiriji, Tibesti v Čadu) in velike peščene planote, kot so Grand Erg Oriental in Grand Erg Occidental.

Podnebje in vremenski pojavi

Podnebje Sahare je pretežno izredno suho in vroče, vendar se pogoji močno razlikujejo po območjih in nadmorski višini. V nižinskih delih so poletja lahko izjemno vroča — temperature pogosto presegajo 40 °C in včasih pride do presežkov okrog ali nad 50 °C. Noči so zaradi redke atmosfere in jasnega neba pogosto precej hladne.

Padavine so neenakomerno razporejene: v osrednjih in zahodnih delih lahko letne količine znašajo manj kot 25 mm (hiperaridna območja), ob obalah in v gorah pa so lahko znatno večje. Klima se spreminja skozi tisočletja — paleoklimatske raziskave kažejo, da je bila Sahara v preteklosti (»zelena Sahara«) precej bolj vlažna, z rekami, jezeri in obsežnim rastlinjem.

Flora in favna

Življenje v Sahari je prilagojeno ekstremnim razmeram. Vegetacija je redka in sestavljena iz odpornih vrst, kot so akacije, palme v oazah, grmičevje in številne sukulentne ter rabljene travnate vrste. V oazah so tradicionalne kulture datljev in številne zelenjadnice, ki jih omogoča namakanje iz podzemnih vod.

Tipične živalske vrste vključujejo dromedarje (engrbe kamele), fennek (puščavski lisjak), addax (kritično ogrožena antilopa), različne zajce, gerbile, kuščarje, kače in škorpijone. Ptice selivke uporabljajo robna območja Sahare kot koridor, nekatere ptice pa so stalne prebivalke oaz in skalnatih območij.

Ljudje, naselja in gospodarstvo

Sahara ni popolnoma nenaseljena: v njej živijo nomadske in polnomadske skupnosti, predvsem Tuaregi, Beduini in drugi etnični ljudje, ki se prilagajajo težkim razmeram z vzrejo drobnice in kamel ter oaznim kmetijstvom. V obrobnih pasovih in ob pomembnih vodnih virih so mesta in naselja, primeri vključujejo Tamanrasset, Ghadames, Djanet in druga mestna središča v regiji.

Gospodarsko so pomembni viri, kot so premog, nafta, zemeljski plin in fosfati (zlasti v nekaterih alžirskih in maročnih delih), pa tudi rudarjenje in omejena kmetijska pridelava ob oazah. Turizem (pustolovski turizem, kulturne in naravne znamenitosti) je prav tako vir dohodka v določenih državah, čeprav je občutljiv na varnostne razmere in infrastrukturo.

Zgodovina in arheologija

Sahara ima bogato pračloveško in zgodovinsko zapuščino. V obdobjih, ko je bila regija bolj vlažna, so ljudje pustili slike (skalne umetnine), orodja in ostanke naselij. Znane najdišča, kot so Tadrart Acacus in Tassili n'Ajjer, vsebujejo izjemne petroglife in stenske poslikave, ki pričajo o življenja milijone let nazaj in o spremembah okolja skozi čas.

Okoljski izzivi in varstvo

Sahara se sooča z več okoljskimi izzivi: podnebne spremembe, širjenje suše na obrobna območja, erozija tal in spremembe tradicionalnih načinov življenja. Na nekaterih območjih so tudi problemi s prekomerno izrabo podzemnih voda. Hkrati so deli Sahare zavarovani kot naravni parki ali UNESCO-va svetovna dediščina, kar pomaga ohranjati pomembne geološke, biološke in kulturne vrednote.

Zaključek

Sahara je kompleksna in dinamična regija z raznolikimi pokrajinami, bogato zgodovino in edinstvenimi življenjskimi oblikami, ki so se prilagodile enemu najbolj ekstremnih okolij na Zemlji. Kljub navidezni praznini skriva pomembne naravne vire, kulturne znamenitosti in ekosisteme, ki so ključni za prebivalce regije ter za razumevanje preteklih podnebnih sprememb.

Satelitska slika Sahare.Zoom
Satelitska slika Sahare.

Peščene sipine v puščavi SaharaZoom
Peščene sipine v puščavi Sahara

Podnebje

Sahara ima eno najbolj ostrih podnebij na svetu. V Sahari je običajno malo padavin, močni vetrovi in velike temperaturne razlike. Na nekaterih območjih je lahko brez padavin tudi več let.

Poleti dnevne temperature zraka v Sahari pogosto presežejo 100 stopinj Celzija. Pozimi so v severni Sahari temperature pod lediščem, v južni Sahari pa so temperature blažje. V nekaterih višjih gorskih verigah lahko občasno zapade sneg, redko pa tudi na tleh puščave.

Okolje

Najvišja gora meri 3415 m in je Emi Koussi v Čadu. Na nekaterih gorskih vrhovih v puščavi Sahara je sneg celo poleti. Glavno gorovje je gorovje Atlas v Alžiriji. Najnižja točka Sahare leži v depresiji Qattara v Egiptu, približno 130 m pod morsko gladino. Peščene plošče in sipine obsegajo približno 25 % površine Sahare. Drugi deli so gore, stepe z veliko kamenja in oaze.

Skozi Saharo teče več rek. Vendar večina od njih prihaja in odhaja skozi letne čase, razen reke Nil in reke Niger.

Kovinske rudnine so zelo pomembne za večino saharskih držav. Alžirija in Mavretanija imata več večjih nahajališč železove rude. Obstajajo tudi rudniki urana, večinoma v Nigru. Veliko fosfatov je v Maroku in Zahodni Sahari. Nafto najdemo predvsem v Alžiriji, kjer je zelo pomembna za gospodarstvo. Čeprav je izkoriščanje rudnin povzročilo gospodarsko rast v Sahari, je to le redko pomagalo domačemu prebivalstvu, saj so kvalificirane delavce pripeljali iz drugih držav.

Mesta

Večina od približno 4 milijonov prebivalcev Sahare živi v Mavretaniji, Zahodni Sahari, Alžiriji, Libiji in Egiptu. Prevladujoče skupine ljudi so Saharci in Tuaregi. Največje mesto je Nouakchott, glavno mesto Mavretanije. Druga pomembna mesta so Tamanrasset v Alžiriji ter Sebha in Ghat v Libiji.

Le 200.000 km² Sahare so rodovitne oaze, v katerih gojijo datlje, koruzo in sadje. Redka rodovitna območja danes napajajo podzemne reke in podzemni bazeni. Številne saharske oaze ležijo v depresijah (območjih pod morsko gladino), ki omogočajo priliv vode iz podzemnih rezervoarjev; arteški vodnjaki.

Tla v Sahari vsebujejo malo organskih snovi. Tla v depresijah so pogosto slana.

Druge vrste vegetacije vključujejo razpršene travnike, grmičevje in drevesa v visokogorju ter v oazah in ob rečnih strugah. Nekatere rastline so dobro prilagojene podnebju, tako da lahko vzklijejo v treh dneh po dežju in sejejo semena v dveh tednih po dežju.

Med živalmi, ki živijo v Sahari, so pegat, jerbas, kapski zajec in puščavski jež, barbarske ovce, oriksi, gazele, jeleni, divji osli, pavijani, hijene, šakali, peščene lisice, podlasice in manguste. Ptice štejejo več kot 300 vrst. Tu živijo tudi plazilci, vključno s štirimi vrstami kač. Tu živi tudi najbolj strupen škorpijon na svetu.

Pred 4000 leti je bila Sahara cvetoče savansko travišče z veliko raznolikostjo divjih živali. Med njimi so bile živali, kot so sloni in žirafe. Podnebne spremembe so povzročile manj padavin in Saharo spremenile v pusto puščavo, kot jo poznamo danes.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Sahara?


O: Sahara je največja puščava na svetu, razen Antarktike, in se nahaja v severni Afriki.

V: Kakšne vrste puščava je Sahara?


O: Sahara je največja vroča puščava na svetu.

V: Katere so meje Sahare?


O: Sahara je omejena z Atlantskim oceanom, gorovjem Atlas, Sredozemskim morjem, Rdečim morjem in regijo Sahel.

V: Skozi katere države poteka Sahara?


O: Puščava Sahara se razprostira v številnih državah, med drugim v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, Libiji, Egiptu, Mavretaniji, Maliju, Nigru, Čadu in Sudanu.

V: Ali je Sahara nenaseljena?


O: Večina delov Sahare je nenaseljena, vendar nekaterim ljudem uspeva preživeti v krajih, kjer je voda.

V: Kako velika je Sahara?


O: Puščava Sahara je velika približno 9 000 000 kvadratnih kilometrov (3,5 milijona kvadratnih milj).

V: Ali je Sahara najbolj vroč in suh kraj na Zemlji?


O: Sahara je najbolj vroč kraj na Zemlji, vendar ne najbolj suh. Najbolj suha je puščava Atacama v Južni Ameriki.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3