Reka Niger — glavna reka Zahodne Afrike, 4.180 km in velika delta

Reka Niger je glavna reka zahodne Afrike. Dolga je več kot 2.500 milj (4180 km). Ima obliko polmeseca in teče skozi Gvinejo, Mali, Niger, na meji z Beninom in nato skozi Nigerijo. Na koncu doseže morje v veliki delti, imenovani delta naftne reke Niger. Ta del Atlantskega oceana se imenuje Gvinejski zaliv. Niger je tretja najdaljša reka v Afriki. Daljši sta le Nil in Kongo. Njen glavni pritok je reka Benue.

Izvir in pot

Reka izvira v goratem in deževnem območju Fouta Djallon v zahodni Gvineji ter se nato vije v velikem loku proti severovzhodu in nato proti jugovzhodu. Poteka skozi več držav in pomembnih mest; med najbolj znanimi so Bamako v Maliju, Niamey v Nigeru in Lokoja v Nigeriji, kjer se združi z velikim pritokom Benue. V Mali tvori široko poplavno območje, znano kot Notranja delta(Nigerije), ki je važna za kmetijstvo in ribištvo.

Vodna bilanca in porečje

Površina porečja reke Niger znaša približno 2,1 milijona km², zaradi česar je ena največjih rečnih povodij v Afriki. Pretok reke močno variira glede na leto in letni čas: največje poplave so pozimi po deževnem obdobju v ekvatorialnem pasu (poletno deževje v gorah izviranja), medtem ko so poleti in jeseni nivoji nižji. Poplave v Notranji delti zagotavljajo rodovitne nanose, ki so temelj tradicionalnega kmetovanja in pašništva.

Ekologija in delta

Delta ob izlivu v Gvinejski zaliv je obsežen kompleks mangrov, močvirij in kanalov, bogat z biodiverziteto in ribjimi mesti. Hkrati je to eno najbolj naftno intenzivnih območij v Afriki, kar povzroča velik pritisk na okolje: izlitja nafte, degradacija mangrov in onesnaževanje vplivajo na ribištvo in zdravje lokalnih skupnosti. V zgornjih in srednjih predelih reke živijo številne vrste rib, vodnih ptic, pa tudi večje živali kot so krokodili in v določenih predelih še vodni nosorogi oziroma govedo - v preteklosti tudi hipiji.

Človek in gospodarstvo

Reka Niger ima ključno gospodarsko vlogo: zagotavlja vodo za namakanje, pitno vodo za mesta in vasi, hrano v obliki rib ter energijo preko hidroelektrarn. Na reki so zgrajene večje hidroelektrarne in jezovi (na primer Kainji in Jebba v Nigeriji ter nekateri projekti v Maliju in Gvineji), ki prispevajo k proizvodnji električne energije, a obenem spreminjajo sezonske poplave in ekosisteme.

Reka je tudi pomembna plovna pot na določenih odsekih, zlasti v Notranji delti in nižje po toku, kar olajša promet in trgovino v regiji.

Zgodovina in kulturni pomen

Niger je skozi zgodovino podpiral velike civilizacije in trgovske poti v Zahodni Afriki (npr. imperije Mali in Songhaj). Obrečna mesta so postala kulturna in verska središča, reka pa je ostala simbol življenja in izobraževanja za številne ljudske skupnosti ob njenih bregovih.

Izzivi in prihodnost

Reko ogrožajo: intensiven izvoz nafte v delti in s tem povezano onesnaževanje, gradnja jezov in regulacija toka, podnebne spremembe, ki spreminjajo vzorce padavin, ter pritisk rastočega prebivalstva na vire. Uspešna raba reke v prihodnje bo zahtevala meddržavno sodelovanje pri upravljanju voda, varovanje ekosistemov in uravnoteženo načrtovanje hidroelektričnih in namakalnih projektov.

Reka Niger ostaja ena najpomembnejših naravnih žil v Zahodni Afriki: dolgo, kompleksno in življenjsko povezana z naravo, gospodarstvom in zgodovino regije.

Geografija

Reka Niger je precej čista reka. Vsebuje le 10 % sedimentov kot Nil, saj izvira v zelo starih kamninah, ki vsebujejo malo mulja. Tako kot Nil ima tudi Niger vsako leto poplave; te se začnejo septembra, postanejo najmočnejše novembra in se končajo maja.

Nenavadna značilnost reke je notranja delta Nigra. Ta nastane na mestu, kjer reka nenadoma postane manj strma. Tako nastane območje povezanih potokov, močvirij in jezer na površini, veliki kot Belgija. Zaradi vsakoletnih poplav je delta zelo primerna za ribolov in kmetijstvo.

Niger teče po nenavadni poti. Ima obliko bumeranga, kar je Evropejce zmedlo za 2000 let. Njegov izvir je od Atlantskega oceana oddaljen le 240 km, vendar reka teče stran od morja v puščavo Sahara, nato pa se obrne blizu starodavnega mesta Timbuktu (Tombouctou). Od tu teče proti jugovzhodu do Gvinejskega zaliva.

Stari Rimljani so menili, da je reka v bližini Timbuktuja del reke Nil, enako je menil tudi Ibn Battuta. Evropski raziskovalci iz zgodnjega 17. stoletja so menili, da teče proti zahodu in se pridruži reki Sénégal. Številni domačini so verjetno poznali pravo pot, Evropejci pa so jo spoznali šele konec 19. stoletja, ko jo je škotski raziskovalec Mungo Park omenil v knjigi Potovanja po notranjosti Afrike. Ta nenavadna pot se je zgodila, ker je reka Niger sestavljena iz dveh starodavnih rek, ki sta se združili. Zgornji del Nigra od izvira mimo Timbuktuja do ovinka se je nekoč izlival v jezero, ki pa ga zdaj ni več. Spodnji del Nigra pa se je začel v hribih blizu jezera in se je izlival proti jugu v Gvinejski zaliv. Puščava Sahara se je v letih 4000-1000 pred našim štetjem izsušila, reki sta spremenili svojo pot in se združili (nekateri se s tem ne strinjajo, vendar večina meni, da je to res).

Severni del reke, imenovan Niger, je pomemben, ker je najbližja velika reka saharski puščavi. Zato se je tu odvijala trgovina prek zahodne Sahare in postal je središče sahelskih kraljestev Mali in Gao.

Ribiška ladja na reki Niger


Blatne hiše na otoku v jezeru Debo, širokem delu reke Niger

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je reka Niger?

V: Kako dolga je reka Niger?

V: Skozi katere države teče reka Niger?

V: Kje reka Niger doseže morje?

V: Kako se imenuje del Atlantskega oceana, kjer reka Niger doseže morje?

V: Kateri reki v Afriki sta daljši od reke Niger?

V: Kateri je glavni pritok reke Niger?

Išči po črki