Niger (reka)

Etimologija

Izvor imena Niger ni znan. Mnogi menijo, da izvira iz latinske besede niger, ki pomeni "črn", vendar za to ni dokazov, portugalski raziskovalci pa bi na svojih zemljevidih verjetno uporabili svojo besedo (negro). Poleg tega Niger ni reka s črno vodo (glej Rio Negro). Nekateri menijo, da bi lahko beseda "črn" pomenila barvo ljudi na tem območju, vendar se to ni zgodilo z nobeno drugo reko v Afriki.

Zato večina ljudi meni, da ime izvira od prvotnih prebivalcev območja sredi reke, kjer so prvi evropski zemljevidi uporabljali ime "Quorra". Ena od možnosti je tuareška fraza gher n gheren "reka rek", skrajšana v ngher ali "niger", iz sredine reke v bližini Timbuktuja.

V Tabula Peutingeriana piše "Flumen Girin" (reka Girin) in "Hoc flumen quidam Grin vocant, alii Nilum appellant dicint enim sub terra Etyopium in Nilum ire Lacum.", kar pomeni "To reko, ki jo nekateri imenujejo Grin, drugi imenujejo Nil in naj bi tekla pod tlemi Etiopije (tj. sodobne Afrike) v Nilsko jezero."

Nigerija in Niger imata svoji imeni po reki. Ljudje, ki živijo ob reki, imajo zanjo številna imena, kot so Jeliba ali Joliba ("velika reka" v Mandingu), Isa Ber ("velika reka" v Songhayu), Oya (jorubska boginja reke Niger) in Kworra ali Quorra. Zadnje ime so Evropejci uporabljali za spodnji del reke, preden so vedeli, da sta zgornji in spodnji del povezana.

Geografija

Reka Niger je precej čista reka. Vsebuje le 10 % sedimentov kot Nil, saj izvira v zelo starih kamninah, ki vsebujejo malo mulja. Tako kot Nil ima tudi Niger vsako leto poplave; te se začnejo septembra, postanejo najmočnejše novembra in se končajo maja.

Nenavadna značilnost reke je notranja delta Nigra. Ta nastane na mestu, kjer reka nenadoma postane manj strma. Tako nastane območje povezanih potokov, močvirij in jezer na površini, veliki kot Belgija. Zaradi vsakoletnih poplav je delta zelo primerna za ribolov in kmetijstvo.

Niger teče po nenavadni poti. Ima obliko bumeranga, kar je Evropejce zmedlo za 2000 let. Njegov izvir je od Atlantskega oceana oddaljen le 240 km, vendar reka teče stran od morja v puščavo Sahara, nato pa se obrne blizu starodavnega mesta Timbuktu (Tombouctou). Od tu teče proti jugovzhodu do Gvinejskega zaliva.

Stari Rimljani so menili, da je reka v bližini Timbuktuja del reke Nil, enako je menil tudi Ibn Battuta. Evropski raziskovalci iz zgodnjega 17. stoletja so menili, da teče proti zahodu in se pridruži reki Sénégal. Številni domačini so verjetno poznali pravo pot, Evropejci pa so jo spoznali šele konec 19. stoletja, ko jo je škotski raziskovalec Mungo Park omenil v knjigi Potovanja po notranjosti Afrike. Ta nenavadna pot se je zgodila, ker je reka Niger sestavljena iz dveh starodavnih rek, ki sta se združili. Zgornji del Nigra od izvira mimo Timbuktuja do ovinka se je nekoč izlival v jezero, ki pa ga zdaj ni več. Spodnji del Nigra pa se je začel v hribih blizu jezera in se je izlival proti jugu v Gvinejski zaliv. Puščava Sahara se je v letih 4000-1000 pred našim štetjem izsušila, reki sta spremenili svojo pot in se združili (nekateri se s tem ne strinjajo, vendar večina meni, da je to res).

Severni del reke, imenovan Niger, je pomemben, ker je najbližja velika reka saharski puščavi. Zato se je tu odvijala trgovina prek zahodne Sahare in postal je središče sahelskih kraljestev Mali in Gao.

Ribiška ladja na reki Niger


Blatne hiše na otoku v jezeru Debo, širokem delu reke Niger