Gvinejski zaliv: lokacija, ekvator, glavne reke (Niger, Volta) in pomen
Koordinate: 1°0′N 4°0′E / 1.000°N 4.000°E / 1.000; 4.000
Gvinejski zaliv je najseverovzhodnejši del tropskega Atlantskega oceana. Razteza se med Cape Lopezom v Gabonu, severno in zahodno do Cape Palmasa v Liberiji. V zalivu je presečišče ekvatorja in glavnega poldnevnika (nič stopinj zemljepisne širine in dolžine).
V Gvinejski zaliv se izlivajo številne reke, med njimi Niger in Volta. Obala zaliva obsega zaliv Benin in zaliv Bonny.
Geografija in meja
Gvinejski zaliv leži ob zahodni obali Afrike in pogosto zajema obalni pas med Gabonom na jugovzhodu in Liberijo na zahodu. Obalno območje vključuje več držav, med katerimi so (od vzhoda proti zahodu) Gabon, Equatorialna Gvineja, Kamerun, Nigerija, Benin, Togo, Gana, Slonokoščena obala (Ivory Coast) in Liberia. V širšem smislu vanj sodijo tudi otoške skupine, kot sta São Tomé in Príncipe ter otok Bioko (Equatorialna Gvineja).
Glavne reke in delte
Najpomembnejše reke, ki se izlivajo v Gvinejski zaliv, so:
- Niger – ena največjih zahodnoafriških rek; njen široki delta (Niger Delta) v Nigriji je bogata z mangrovami in predstavlja ključno območje naftne industrije ter biotske raznovrstnosti.
- Volta – iztekajoča v zaliv Benin (Gana), sestavljena iz več pritokov (npr. White Volta, Black Volta) in pomembna za rečno energetsko oskrbo ter akumulacijo v jezovih (npr. Akosombo).
- Drugi pomembni pritoki in reke ob obali so Sanaga (Kamerun), Cross in Nigerijci pritok Wouri (Kamerun), pa tudi manjše reke, kot sta Mono (Togo/Benin) in Sassandra (Slonokoščena obala).
Podnebje, tokovi in ekosistemi
Podnebje ob Gvinejskem zalivu je tropsko – vroče in vlažno, z izrazitim sezonskim vzorcem padavin, ki ga vpliva monsunsko prezračevanje. Območje je znano po gostih mangrovah, raznolikih koralnih in morskih habitatih ter bogatih ribolovnih območjih. Pomemben oceanografski element je Guinea Current, topel vzhodni tok vzdolž obale, ki skupaj z občasnim obnavljanjem hladnejše vode in lokalnimi upwellingi vpliva na produktivnost morja in razporeditev ribjih virov.
Gospodarski pomen
- Ribolov: obalni in morski ribolov je vir preživetja za milijone ljudi in pomemben za lokalne ekonomije.
- Nafta in plin: zaliv vsebuje obsežna nahajališča nafte in zemeljskega plina, zlasti v Nigerijskem zalivu in ob obalah Gabona, Ekvatorialne Gvineje ter Angole južneje. Izkoriščanje je pomemben vir prihodkov, hkrati pa prinaša okoljske izzive.
- Pomorski promet in pristanišča: glavni pomorski centri ob zalivu vključujejo Lagos, Abidjan, Tema, Cotonou, Douala in Port Harcourt — ključne točke za regionalno trgovino in izvoz surovin.
- Turizem in akvultura: nekatere obalne regije imajo potencial za razvoj turizma, čeprav ga omejujejo okoljski in varnostni izzivi.
Okoljski in varnostni izzivi
Gvinejski zaliv se sooča z več resnimi težavami: izlitja nafte in industrijsko onesnaženje, prekomerni ribolov, uničevanje mangrovnih gozdov, erozija obale in posledice podnebnih sprememb (dvig gladine morja, pogostejše ekstremen vremenski pojavi). Poleg tega je v zadnjih letih območje znano tudi po pomorski negotovosti — piratstvo in oboroženi ropi na morju so predstavljali težave za mednarodni promet in lokalno prebivalstvo.
Zgodovinski in geopolitični pomen
Obale Gvinejskega zaliva so imele dolgo zgodovino pomorskega trgovanja — od pradavnih obalnih skupnosti do vremena trgovskih poti med Evropo, Afriko in drugimi deli sveta. V času kolonializma so bile obalne postaje pomembne pri trgovanju (vključno s tragično vlogo v transatlantskem suženjskem trgovanju). Danes je regija strateško pomembna zaradi energetskih virov in pomorskih poti.
Dodatne opombe o koordinatah
Vrstni navedeni koordinati (1°0′N, 4°0′E) označujejo približno središče območja, vendar je treba izpostaviti, da je dejanska točka, kjer se sekata ekvator in ničelni poldnevnik (0°0′N, 0°0′E), prav tako v okviru Gvinejskega zaliva — točka v odprtem morju južno od obale Gane in vzhodno od otoka São Tomé. Ta geografska lastnost je ena redkih mest na Zemlji, kjer se stikajo oba ničelna koordinatna kroga.
Gvinejski zaliv ostaja regija velike biotske, gospodarske in strateške vrednosti, hkrati pa tudi primerno območje za mednarodno sodelovanje pri reševanju okoljskih in varnostnih izzivov.
.jpg)

Zemljevid Gvinejskega zaliva z verigo otokov, ki jih tvori Kamerunski niz vulkanov.
Otoki v Gvinejskem zalivu
V Gvinejskem zalivu so številni otoki, med katerimi so največji v verigi jugozahod-severovzhod in so del Kamerunske linije vulkanov.
Annobón
Annobón, znan tudi kot Pagalu ali Pigalu, je otok, ki je del Ekvatorialne Gvineje.
Bioko
Bioko je otok ob zahodni obali Afrike v Gvinejskem zalivu, ki je del Ekvatorialne Gvineje.
Corisco
Corisco je otok, ki pripada Ekvatorialni Gvineji.
Elobeys
Elobey Grande in Elobey Chico sta majhna otoka, ki pripadata Ekvatorialni Gvineji.
Sao Tome in Principe
Sao Tome in Principe (uradno Demokratična republika Sao Tome in Principe) je portugalsko govoreča otoška država v Gvinejskem zalivu. Od Portugalske je postala neodvisna leta 1975.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Gvinejski zaliv?
O: Gvinejski zaliv leži ob zahodni Afriki.
V: Del katerega oceana je Gvinejski zaliv?
O: Gvinejski zaliv je na severovzhodu tropskega Atlantskega oceana.
V: Katere države določajo meje Gvinejskega zaliva?
O: Gvinejski zaliv je med Cape Lopezom v Gabonu, severno in zahodno do Cape Palmasa v Liberiji.
V: Kje je presečišče ekvatorja in glavnega poldnevnika?
O: Presečišče ekvatorja in glavnega poldnevnika (nič stopinj zemljepisne širine in dolžine) je v Gvinejskem zalivu.
V: Katere reke se izlivajo v Gvinejski zaliv?
O: V Gvinejski zaliv se izlivajo številne reke, kot sta Niger in Volta.
V: Katere so značilnosti obale Gvinejskega zaliva?
O: Obala Gvinejskega zaliva vključuje zaliv Benin in zaliv Bonny.
V: Kako so izražene koordinate Gvinejskega zaliva?
O: Koordinate Gvinejskega zaliva so izražene kot 1°0′N 4°0′E / 1.000°N 4.000°E / 1.000; 4.000.