Koordinate: 48°0′N 61°30′W / 48.000°N 61.500°W / 48.000; -61.500
Zaliv svetega Lovrenca (francosko: golfe du Saint-Laurent) je izliv Velikih jezer Severne Amerike prek reke Sveti Lovrenc v Atlantski ocean. To je največje ustje na svetu oziroma obsežno polzaprto morje z raznoliko obalo, otoki in globokim kanalom. Površina zaliva znaša približno 236.000 km² (približno 91.000 kvadratnih milj), volumen vode pa približno 35.000 km³ (približno 7,7×10^15 imperialnih galon).
Geografija in hidrografija
Zaliv obdaja vzhodno Kanadsko obalo, vključno z delom Quebeca, Nova Scotia, Newfoundland in Labrador ter otoki, kot sta Anticosti in Magdalen. Glavna vodna os je reka Sveti Lovrenc, ki povezuje Velika jezera z morjem. V zaliv se stekajo tudi druge pomembne reke, na primer Saguenay, ter številni manjši pritoki.
Najgloblji del zaliva predstavlja Laurentijski kanal, ki se spušča do globin okoli 500 m in omogoča prenos hladne, gosta vode od oceana proti notranjosti. Hidrodinamika zaliva je določena z mešanico sladke reke in slane morske vode, morski tokovi, plimovanjem in sezonskim taljenjem ledu.
Podnebje in led
Podnebje v območju zaliva je različno: obsega od zmerno-kontinentalnega do subarktičnega. Poleti so vode hladnejše kot v odprtem Atlantiku, pozimi pa se velik del zaliva in estuarija pokrije z morskim ledom, predvsem v okviru zaliva blizu Labradorja in obal Quebeca. Led in ledene gore, ki jih prinašajo tokovi iz Grenlandije, vplivajo na pomorski promet in ribištvo.
Biotska raznovrstnost
Zaliv svetega Lovrenca je bogato morskot biotsko območje. Živišče nudi hrano in zatočišče za številne vrste planktona, rib (kot so ščuka, losos, škarpina), školjk in raki (jih so gospodarsko pomembne vrste kot morske kozice, rakci in pokrovače). V zalivu in estuariju najdemo tudi različne vrste morskih sesalcev, na primer beluge, grbaste kite, minke in foke. Obalne ravnice in delta reke so pomembne tudi za selitvene ptice.
Človek in gospodarstvo
Zaliv ima velik pomen za gospodarstvo regije: pomorski promet (ladijski prevoz blaga med Velikimi jezeri in Atlantikom), ribištvo, pridelava školjk, ladjedelništvo in turizem so glavne dejavnosti. Velika pristanišča in mesta ob estuariju (na primer Quebec City in številna manjša obalna središča) so zgodovinsko in sodobno prometna in gospodarska vozlišča. Pomembna je tudi vloga zaliva kot poti za komercialne in turistične plovbe.
Zgodovina in kultura
Območje so tisočletja poseljevala številna domorodaška plemena (Mi'kmaq, Innu in drugi), ki so gospodarili z morskimi viri. V 16. stoletju so evropski raziskovalci, med njimi Jacques Cartier in kasneje Samuel de Champlain, začeli raziskovati reko in zaliv, kar je odprlo pot za nadaljnjo kolonizacijo in trgovino. Ime zaliva izhaja iz svetega Lovrenca, ki ga je evropski raziskovalec poimenoval ob datumu odkritja.
Okoljski izzivi in varstvo
Področje se sooča z več okolijskimi izzivi: prekomerni izlov nekaterih ribjih vrst, onesnaževanje iz industrije in prometa, vplivi ladijskega prometa (buka, izpusti), spremembe morskih ekosistemov zaradi segrevanja in zmanjševanja ledu ter možnost nesreč (izlitja nafte). Zaradi tega so uvedeni različni ukrepi upravljanja, zavarovana območja in ribolovne kvote, pa tudi mednarodno sodelovanje pri raziskavah in ohranjanju vrste ter habitata.
Pomembne značilnosti
- Velikost: približno 236.000 km².
- Volumen: okoli 35.000 km³ vode.
- Laurentijski kanal: globine do približno 500 m.
- Pomembno območje za ptice, ribe in morske sesalce.
- Vpliv ledu in ledenih gora na navigacijo in ekologijo.
Zaradi pomena za biodiverziteto, gospodarstvo in kulturno dediščino ostaja Zaliv svetega Lovrenca eno ključnih morskih območij Kanade, ki zahteva uravnoteženo upravljanje med izkoriščanjem virov in varstvom okolja.
