Trikotnik Hala'ib: sporno ozemlje med Egiptom in Sudanom ob Rdečem morju

Trikotnik Hala'ib (arabsko مثلث حلايب, transliterirano Muthāllath Ḥalāʾib) je ozemlje, veliko približno 20.580 kvadratnih kilometrov, na afriški obali Rdečega morja. Območje, ki je dobilo ime po mestu Hala'ib, je nastalo zaradi razlike na egiptovsko-sudanski meji med "politično mejo", ki jo je leta 1899 določil anglo‑egiptovski kondominij in poteka po 22. vzporedniku proti severu, ter "upravno mejo", ki so jo leta 1902 določili Britanci, ki so območje severno od te črte dodelili Sudanu. Ko je Sudan leta 1956 postal neodvisen, sta tako Egipt kot Sudan zahtevala suverenost nad tem območjem. Potem ko je Egipt v trikotnik Hala'ib v devetdesetih letih prejšnjega stoletja poslal vojaške enote, je območje pod nadzorom Egipta kot del Governorata Rdeče morje in vanj aktivno vlaga.

Zgodovina spora

Razlika med mejo iz leta 1899 in upravno mejo iz leta 1902 je bila v prvi vrsti administrativna rešitev britanskega kolonialnega upravljanja, ki je upoštevala takratne lokalne razmere in plemenske povezave. Po razpadu britanskega nadzora sta obe državi ob prevzemu neodvisnosti uporabili različne zgodovinske mejnike in pravne argumente za utemeljitev svojih zahtev. V praksi to pomeni, da Egipt uveljavlja mejo po 22. vzporedniku (politična meja iz 1899), medtem ko Sudan utemeljuje svoj zahtevek na upravni meji iz 1902. Ta neusklajenost je povzročila dolgotrajen bilateralni spor, za katerega doslej ni bilo mednarodno zavezujoče razrešitve.

Geografija in prebivalstvo

Območje ni oblikovano kot preprost trikotnik – v resnici gre za zapleten poligon. Le južna 290 kilometrov dolga meja je ravna črta. Na obali Rdečega morja so številni zalivi, suhi wadi in skalnati tereni, notranjost pa je večinoma puščavska. Podnebje je vroče in suho, priobalni pas pa nudi ribolov in potencial za turizem.

Prebivalstvo je redko in razpršeno; v prostoru živijo predvsem pripadniki lokalnih plemen (med njimi so tradicionalno prisotne skupine, kot so Beja in Ababda ter sorodne manjše skupine), ki se ukvarjajo z ribištvom, živinorejo in v zadnjem času tudi s storitvami, povezanimi z oblastijo in vladnimi naložbami. V večjih naseljih so Hala'ib, Abu Ramad in manjše vasice ter naselja ob glavni obalni cesti.

Gospodarstvo, viri in infrastruktura

Gospodarska dejavnost je omejena zaradi negotovega statusa in redke poselitve, vendar ima regija potencial v več smereh:

• ribogojstvo in obalni ribolov;
• turizem ob Rdečem morju (potencial za potapljanje in ekoturizem);
• možni minerali in surovine v notranjosti (v preteklosti omenjano kot možnost za izkopavanja zlata in drugih mineralov, vendar so obseg raziskav in izkoriščanja omejeni);
• pomembna strateška lega ob pristopih k Rdečemu morju in na poti med Sredozemljem in Indijskim oceanom.

Egipt je v zadnjih desetletjih vlagal v infrastrukturo (ceste, upravne stavbe, osnovne javne storitve) in tako krepi svojo upravno prisotnost.

Pravna vprašanja in mednarodno pravo

Spora o suverenosti ni razrešil noben mednarodni sodni postopek; obe državi uveljavljata nasprotujoče si zgodovinske in pravne argumente. Spor pogosto obravnavajo kot bilateralno vprašanje, s kratkotrajno diplomacijo, občasnimi pregledi in pritiski ter z dejansko upravno prisotnostjo Egipta na terenu. Ker gre za območje z državno zahtevano suverenostjo obeh strani, morebitna mednarodna rešitev zahteva soglasje obeh držav ali predlog za arbitražo oziroma mednarodno sodno odločitev.

Trenutno upravljanje in politični pomen

Od vzpostavitve egiptovske uprave je Egipt na terenu vzpostavil upravne strukture, mejno varovanje in storitve za prebivalce. Hkrati Sudan vztraja pri svoji territorialni zahtevi in redno poudarja, da spor ne sme biti zanemarjen. Kontrola nad trikotnikom Hala'ib ima tudi geopolitičen pomen: vpliva na nadzor pomorskih poti, dostop do morskih virov in nareden pomen v regionalni politiki Vzhodnega Sredozemlja in Rdečega morja.

Bir Tawil — sosednji zapostavljeni kos zemlje

Manjše območje, imenovano Bir Tawil, se dotika trikotnika Hala'ib na njegovi skrajni zahodni točki. Zaradi iste razlike med mejama iz let 1899 in 1902 Bir Tawil ni predmet zahtev nobene izmed držav: če bi Egipt priznal upravno mejo iz 1902, bi moral opustiti zahtevek za Hala'ib; če bi Sudan priznal mejo iz 1899, bi izgubil zahtevek za Bir Tawil. Zaradi tega Bir Tawil po mednarodnem stanju velja za dejansko neodtujeno ozemlje (terra nullius), kar je privedlo do nenavadnih javnih pozivov in simboličnih dejanj posameznikov, ki so ga oglaševali kot "neodvisno državo" — vendar to nima pravnega mednarodnega upora.

Zaključek

Trikotnik Hala'ib ostaja primer zapletene kolonialne dediščine, kjer se zgodovinske politične rešitve iz časa britanskega upravljanja ne ujemajo s kasnejšimi upravnimi razmejitvami. Dokler Egipt in Sudan ne najdeta trajne medsebojne rešitve — preko neposrednih pogajanj, arbitraže ali sodnega postopka — bo status območja ostal sporen, medtem ko bo Egipt ohranjal dejansko upravno in varnostno prisotnost v regiji, vlagal v infrastrukturo in izkoriščal strateške prednosti ob Rdečem morju.

V Egiptu se trikotnik Hala'ib včasih imenuje "Sudan Government Administration Area" ali SGAA.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je trikotnik Hala'ib?

V: Kako je nastal trikotnik Hala'ib?

V: Kdo je zahteval suverenost nad trikotnikom Hala'ib, ko je Sudan leta 1956 postal neodvisen?

V: Zakaj je Egipt v devetdesetih letih prejšnjega stoletja poslal vojaške enote v trikotnik Hala'ib?

V: Kdo zdaj nadzoruje trikotnik Hala'ib?

V: Ali je trikotnik Hala'ib dejansko trikotnik?

V: Kako se imenuje manjše območje, ki se dotika trikotnika Hala'ib na njegovi najbolj zahodni točki?

Išči po črki