Jeleni – parkljarji (Cervidae): približno 60 vrst, imena in razširjenost
Jeleni (imenovani v ednini in množini) so skupina parkljarjev iz družine jelenov (Cervidae). Gre za raznoliko skupino rastlinojedih sesalcev, ki so pogosto prepoznavni po parih na glavi – rogovih ali razvejkanih ampakih, pri večini vrst izključno pri samcih.
Imenskih izrazov je v slovenščini več in se pogosto razlikujejo glede na vrsto: samec je običajno imenovan jelen (v angleščini stag ali buck), samica pa najpogosteje srna ali po nekaterih vrstah košuta. Mladiči se imenujejo tele, jelenček ali kozliček, odvisno od vrste in običajev poimenovanja.
Število vrst in razširjenost
Obstaja približno 60 vrst jelenov. Prvotno so se jelenovci razvili in živeli predvsem na severni polobli; danes so naravno razširjeni po Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki. Ljudje so nekatere vrste introducirali tudi na druge celine, zato so jelenjad prisotni v Avstraliji, Novo Zelandijo in Južno Afriko, kjer imajo lahko velik vpliv na domače ekosisteme.
Taksonomija in glavne skupine
- Jelenovci so razdeljeni v več rodov; med bolj znanimi so Cervus (npr. rdeči jelen), Capreolus (srna oziroma evropska srna), Rangifer (sob oziroma severni jelen), Alces (los) in Odocoileus (npr. belorepi jelen).
- V okviru družine se pogosto razlikujeta dve glavni podskupini, ki sta si morfološko in ekološko različni.
Rogi in razmnoževanje
- Rogi (antlers) so značilni za večino samcev jelenov in se vsako leto odvržejo in ponovno razvijejo; sestavljeni so iz kostnega tkiva in so pomembni pri medsebojnih obračunih v času parjenja.
- Izjeme so, na primer, sob (Rangifer tarandus), pri katerih imajo rogove tudi samice.
- Sezona parjenja (rut) poteka ob določeni letni dobi, pogosto jeseni; sameci tekmujejo za samice z glasnim oglašanjem, prikazi in bojami.
- Gestacija traja običajno več mesecev (pri različnih vrstah različno, pogosto okoli 6–8 mesecev ali nekoliko več), ob rojstvu je navadno en do dva mladiča.
Ekologija in vedenje
- Jeleni so predvsem brskavci in brstonožci (browsers), uživajo liste, poganjke, lubje in pa tudi travno rastje; vplivajo na strukturo rastlinstva in posredno na druge živalske vrste.
- So pomemben vir hrane za velike plenilce (npr. volk, ris, velike mačke), hkrati pa vplivajo na obnovo gozda in širjenje semen.
- Večina vrst je družabnih v različnih oblikah: nekateri tvorijo stalne tropinje, drugi le sezonsko mešane skupine.
Pomembne vrste (primeri)
- Rdeči jelen (Cervus elaphus) – razširjen po Evropi in Aziji.
- Srna / evropska srna (Capreolus capreolus) – pogosta v evropskih gozdovih.
- Los (Alces alces) – največji predstavnik jelenovcev, živi v gozdovih severnih območij Evrope, Azije in Severne Amerike.
- Belorepi jelen (Odocoileus virginianus) – razširjen v Severni Ameriki, introduciran tudi v druge regije.
- Sob ali severni jelen (Rangifer tarandus) – tipičen za arktične in subarktične predele; pri tej vrsti imajo rogove tudi samice.
Ogroženost in človek
- Stanje vrst ni enotno: nekatere so pogoste in celo kulturno ali gospodarsko pomembne, druge pa so redke ali ogrožene zaradi izgube habitata, pretiranega lova, bolezni in zamenjav z introduciranimi vrstami.
- Človek jih lovi zaradi mesa (jelenovina), kožuha in trofej; upravljanje populacij vključuje omejevanje škode v kmetijstvu ter ohranjanje habitatov in genetske raznolikosti.
- Introdukcije jelenov v nova okolja so pogosto povzročile težave — prekomerno prehranjevanje lahko spremeni domače rastlinstvo in zmanjša biotsko raznovrstnost.
Zaključek
Jeleni so ekološko in kulturno pomembna skupina sesalcev s približno 60 opisanimi vrstami. Njihova razširjenost, vedenje in vloga v ekosistemih sta zelo raznolika — od velikih, samotarskih losov na severu do številnih tropov rdečih ali belorepih jelenov v zmernih predelih. Ohranjanje habitatov, trajnostno upravljanje in nadzor nad uvajanjem vrst so ključni za ohranjanje njihovega mesta v naravi.
Rogovi
Skoraj vsi odrasli jeleni imajo rogovje, razen enega, vodnega jelena, ki ima okle. Rogove imajo samo samci, razen severnih jelenov (karibu), pri katerih imata roge oba spola. Rogovi so listnati in po paritvenem obdobju odpadejo. Samci jih uporabljajo predvsem za boj za skupine samic v času parjenja.
Pižmovke (družina Moschidae) in čevrovke (Tragulidae) nimajo rogov in niso jeleni. So prežvekovalci (Ruminantia). Z jelenjadjo nista nič bolj sorodna kot kateri koli drugi parkljarji. Njihova evolucijska zgodovina ni dobro poznana, zato jih pogosto opisujejo kot "ne prave jelene".
Obnašanje
Jeleni ne gradijo gnezd ali brlogov. Pod nizko visečimi zimzelenimi vejami najdejo varen in udoben prostor za počitek. Zadržujejo se v bližini krajev, kjer lahko najdejo hrano. Poleti se prehranjujejo s travo, rastlinami in plevelom. Jeseni pa uživajo gobe in manjše veje. Hrane za zimo ne shranjujejo. Če sneg ni globok, s kopiti odkrivajo mah in listje. Če je sneg globok, jedo vejice in veje.
Lanica ima spomladi običajno enega ali dva mladiča. Jelenček je predsocialen in lahko stoji takoj po rojstvu, vendar je šibek. Vsako jagnje skrije na drugem mestu. Prikrivajo jih pege na hrbtu.
Jeleni imajo veliko plenilcev. Volkovi, pume, psi in ljudje jedo jelenjad. Vedno iščejo, poslušajo in vonjajo nevarnost.
Obnašanje v skupini
Med rjuho se določi, kateri samci so dominantni, in vsak uspešen samec ima skupino samic. Skupina ostane skupaj do rojstva mladičev, približno štiri ali pet mesecev. Nato lahko skupina razpade ali pa postane izključno ženska skupina. Jeleni so po naravi družabni (gregarius) in radi živijo skupaj. To jim pomaga pri obrambi pred plenilci. Podrobnosti se med vrstami razlikujejo.
Dieta
Jeleni se prehranjujejo predvsem z listjem. Jeleni izbirajo lahko prebavljive poganjke, mlade liste, sveže trave, mehke vejice, plodove, glive in lišaje. To je večinoma hrana z malo vlakninami. Moški jeleni potrebujejo minerale, kot sta kalcij in fosfat, za rast rogovja.
Evolucija
Jeleni so monofiletična skupina. Izvirajo iz severne poloble, na nekatere celine v Gondvani pa so prišli veliko pozneje. Jelene najdemo v gorovju Atlas v severni Afriki, nekateri jeleni pa so prišli v Južno Ameriko prek velike ameriške izmenjave.
Pod severno Afriko ni jelenov. Njihovo mesto v ekosistemih zavzemajo antilope, ki zasedajo podobno nišo kot jelenjad. Antilope niso monofiletska skupina. Tipi antilop so se razvili iz več skupin goveda in so primer konvergentne evolucije.
Taksonomija
Družina jelenov šteje približno 62 vrst.
- Družina Cervidae
- Poddružina Hydropotinae: Vodni jeleni
- Rod Hydropotes
- Vodni jelen, Hydropotes inermis
- Poddružina Muntiacinae: Muntjaki
- Rod Muntiacus: muntjaki
- Rod Elaphodus
- jelenjad, Elaphodus cephalophus
- Poddružina Capreolinae: Jeleni novega sveta
- Rod Capreolus
- Srnjad, Capreolus capreolus
- Sibirski srnjak, Capreolus pygargus
- Rod Odocoileus
- Beloglavi jelen, Odocoileus virginianus
- Jelenjad, Odocoileus hemionus
- Rod Ozotoceros
- Pampski jelen, Ozotoceros bezoarticus
- Rod Blastocerus
- Močvirski jelen, Blastocerus dichotomus
- Rod Mazama: Brocket deer
- Rod Pudu: Pudú
- Rod Rangifer
- Severni jelen, Rangifer tarandus
- Rod Hippocamelus: Andski jelen
- Rod Alces
- Los, Alces alces
- Poddružina Cervinae: Cervinijev rod: pravi jelen, starosvetni jelen
- Rod Axis
- Chital, osna os
- Srnjad, Axis porcinus
- Bawean deer, Axis kuhlii
- Kalamijski jelen, Axis calamianensis
- Rod Elaphurus
- Davidov jelen, Elaphurus davidianus
- Rod Cervus
- Jelen, Cervus elaphus
- Wapiti (los) Cervus canadensis
- Jelen z belimi ustnicami, Cervus albirostris
- Sika jelen, Cervus nippon
- Barasingha, Cervus duvaucelii
- Schomburški jelen, Cervus schomburgki †
- Thamin, Cervus eldii
- Sambarski jelen, Cervus unicolor
- Jelen ruševec, Cervus timorensis
- Filipinski jelen, Cervus mariannus
- Filipinski pegast jelen, Cervus alfredi
- Rod Dama
- Jelenjad, Dama dama
Los, največji jelen
Mladič srne, ki se skriva
Jelenova mati in njen mladič
Samica damjaka
Na senčnih območjih jih ni tako lahko opaziti.
Razno
Najbolj znan izmišljeni jelen je Bambi.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje družina jelenov?
O: Jeleni so del družine jelenov (Cervidae).
V: Kako se imenuje samec jelena?
O: Samec jelena se imenuje jelen ali kozel.
V: Kako se imenuje samica jelena?
O: Samica jelena se imenuje jelenjad ali jelenjad.
V: Kako imenujemo mladega jelena?
O: Mladi jeleni se imenujejo jeleni, mladiči ali teleta.
V: Koliko vrst jelenov obstaja?
O: Obstaja približno 60 vrst jelenov.
V: Kje na svetu so prvotno živeli?
O: Jeleni so prvotno živeli na severni polobli, vključno z Evropo, Azijo, Severno in Južno Ameriko.
V: Ali jih je človek zanesel tudi v druge dele sveta? O: Da, ljudje so jih prinesli v druge kraje, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Havaji in Južna Afrika, kjer se niso naravno pojavljali.
