Dama (Dama dama) — vrsta jelena: opis, habitat in razširjenost
Dama dama (Dama dama) je vrsta jelena iz družine jelenov (Cervidae). Prvotno je živela v Evraziji, vendar so jo prinesli tudi v druge dele sveta, na primer v Avstralijo. Danes so populacije razširjene tudi v več delih Evrope, Severne in Južne Amerike, Novi Zelandiji in Južni Afriki. Vrsta je znana po več barvnih oblikah – običajna rjava s svetlimi lisami, svetla (menil), melanistična (temna) in popolnoma bela – ter po značilnem obliki rogov pri samcih. Po ocenah IUCN je dama ocenjena kot vrsta z najmanjšo skrbjo (Least Concern), vendar so lokalne populacije lahko izpostavljene pritiskom zaradi lova, izgube habitata ali invazivnega vedenja pri vpeljanih populacijah.
Samec se imenuje kozel (pogosteje tudi jelen ali jelenec), samica je lisa, mladič pa jelenček. V naravi običajno živijo približno 8–12 let, v ujetništvu pa lahko dosegajo tudi 15–20 let. Poleti mnogi osebki nosijo značilne bele lise po telesu, pozimi pa se dlaka spremeni v bolj enotno sivkasto–rjavo barvo; rep ima pogosto temno (črno) konico. Samo jeleni imajo rogove, ki so močno palmatne (široke in podobne lopati) — vsako leto se odpadejo in znova zrastejo. Spolni dimorfizem je izrazit: samci so večji in težji od samic. Povprečne težnosti se gibljejo pri samcih okoli 60–100 kg, pri samicah pa približno 30–50 kg, višina v ramenih pa običajno okoli 80–100 cm.
Habitat in družbena struktura: Dame so pašne in oportunistične živali: obožujejo prehode med gozdom in odprtimi travniki, zanima jih tudi kulturna krajina, parkovne površine in mladi gozdovi. Raje se zadržujejo na območjih z gostim zaklonem za počitek in odprtimi pašnjaki za prehranjevanje. Občudovane so tudi v angleških parkih in loviščih, kjer tvorijo večje jate. Pozimi in izven obdobja parjenja se pogosto združujejo v jata, ki lahko šteje od nekaj deset do tudi okoli 150 osebkov, medtem ko so med rujem (jeseni) socialne strukture bolj razdeljene — samci oblikujejo hareme ali branijo teritorije.
Prehrana in vedenje: Dama dama je mešani prežvekovalec (grazers in browser): prehranjuje se z travo, travnatimi zeli, brsti, listjem, plodovi, žirom in drugimi gozdnimi sadeži. Aktivna je pretežno zvečer in zjutraj (krepskulna), vendar je v območjih brez motenj bolj aktivna tudi podnevi. Zaradi prehranjevalnih navad lahko ob vpeljanju povzroča škodo na kmetijskih posevkih in mladem gozdu, zato je v nekaterih državah obravnavana kot invazivna ali gospodarsko pomembna vrsta.
Razmnoževanje in življenjski cikel: Ruj (paritveni čas) poteka običajno jeseni (v zmernem pasu večinoma oktobra–novembra). Samci pri tem glasovno privabljajo samice, označujejo teritorij in se med seboj spopadajo z izzivanjem ter ritualiziranimi boji. Nosečnost traja približno 230–250 dni (okoli 7–8 mesecev) in običajno se rodi en jelenček, redkeje dvojčka. Jelenčki so sprva lisači z rumenkastimi pegami, ki jim pomagajo pri prikritju; v prvih tednih so pogosto skriti v travi, dokler niso dovolj veliki za spremljanje mater. Odstavijo se v nekaj mesecih, spolno zrelost pa dosežejo naslednjo ali drugo sezono, odvisno od spolov in razmer.
Razširjenost, pomen in grožnje: Dama je zaradi svoje privlačnosti pogosto naseljena v parkih, živalskih vrtovih in zasebnih loviščih, kar je prispevalo k široki globalni razširjenosti. V nekaterih regionih, kjer je vpeljana, lahko vpliva na avtohtone rastlinske skupnosti in konkurenčne vrste. Naravni plenilci vključujejo volka, ris in velike plenilce, a največjo grožnjo predstavljata človekova aktivnost — lov, cestne trke, izguba habitata in bolezni. Zaradi teh pritiskov lokalne populacije potrebujejo upravljanje in nadzor, čeprav je globalni status vrste stabilen.
Kako prepoznati damo v naravi: poiščite srednje veliko telo z značilnimi poletnimi lisami, palmate rogove pri samcih, črno konico repa in navado zadrževanja ob robovih gozdov. Od sorodnih vrst, na primer srn (Capreolus capreolus), se razlikuje po večji velikosti, po obliki rogov (srna nima palmatnih rogov) in po bolj izrazitih lisah po telesu. Ob opazovanju upoštevajte mirno vedenje in minimalno motenje — fotografiranje in opazovanje z razdalje je najbolj odgovorno.
Barve
Imajo veliko različnih barv kožuhov (dlak). Poznamo štiri glavne barve: "navadna", "menilska", "melanistična" in "bela". Navadna dlaka je rjava dlaka z belimi lisami, ki je najbolje vidna poleti. Pozimi je dlaka veliko temnejša. Bela dlaka je najsvetlejše barve, skoraj bela. Navadna in menilska dlaka sta temnejši. Melanistična dlaka je zelo temna, včasih celo črna.
Zgodovinske črede
V rezervatu Ottenby na Ölandu na Švedskem se nahaja zgodovinska čreda jelenov. Karl X Gustav je sredi 17. stoletja okoli kraljeve črede damjakov zgradil štiri kilometre dolg zid iz suhega kamna. Leta 2006 je čreda še vedno obstajala. Druga čreda živi v parku Phoenix na Irskem. Od 400 do 450 damjakov izhaja iz prvotne črede, ki je bila pripeljana v šestdesetih letih 16. stoletja.
Tri barvne različice, najdene v centru Fossil Rim Wildlife Center v Teksasu
