Prekocialni

Kontrolni seznam

S kontrolnim seznamom se vrsta razvrsti med predskupino in altricialno vrsto. V vsakem primeru "da" pomeni preddružinski razvoj:

1. Puh ali krzno?
2. Odprte oči?
3. Mobilni telefon?
4. Se hranijo?
5. So prisotni starši?

Ptice

Nasprotje med obema skrajnostma je najbolj vidno pri pticah. Prekocialne vrste zapustijo gnezdo kmalu po rojstvu ali izvalitvi. Megapodi so družina ptic, ki živijo v Avstralaziji. Njihovih jajc starši ne inkubirajo. Zakopljejo jih v kompost, prekrijejo s peskom in pustijo, čeprav samci preverjajo temperaturo kupa in jo malenkostno uravnavajo. Jajca, ki imajo velik rumenjak, se izležejo s polnimi peresi. Mladiči lahko tečejo in lovijo plen, mnoge vrste pa lahko letijo že prvi dan. Te ptice so zelo družabne.

Na drugi strani so najbolj inteligentne ptice: vranjeki (prevladujoča skupina ptic, vključno z vranami) ter jastrebi, sove in papige.

Sesalci

Sesalci se sprva nikoli ne hranijo sami. Materino mleko je del "pogodbe", ki jo sesalci podedujejo. Vendar je velika razlika med nekaterimi novorojenimi jelenčki in antilopami, ki lahko tečejo v približno eni uri po rojstvu, in mladičem močerada, ki je v vreči več dni ali tednov.

Med naprednimi sesalci imajo ljudje dolgo obdobje, preden postanejo samostojni. Deloma zato, ker morajo njihovi možgani po rojstvu rasti in dozorevati, deloma pa zato, ker so ljudje v primerjavi z drugimi sesalci bolj odvisni od učenja in manj od podedovanega vedenja. Tudi mesojedi sesalci potrebujejo veliko časa, da izpopolnijo svoje spretnosti lovljenja plena, nekatere čredne vrste, kot so sloni, pa se morajo prav tako veliko učiti.

Kompromisi

Večina opisov razlik med altricialnimi in precocialnimi živalmi poudarja, da gre za kompromis. Altricialni mladiči zahtevajo veliko časa in skrbi staršev ter so v stalni nevarnosti plenjenja. Vendar ta sistem omogoča dolgo obdobje nadzorovanega učenja. Poleg tega njihovi možgani po rojstvu rastejo hitreje, saj jih spodbuja bogata hrana, ki jo zagotavljajo starši.

Prekocialni mladiči potrebujejo več priprav pred rojstvom zaradi večjih jajc, vendar so manj izpostavljeni plenilcem in po rojstvu potrebujejo manj starševske oskrbe. Njihovi možgani so pripravljeni na razvoj, vendar so na koncu manjši glede na telesno velikost.

"Zakaj so se razvili ti različni načini razvoja? Očitno so povezani z dvema pomembnima vidikoma ptičjega okolja: razpoložljivostjo hrane in pritiskom plenilcev...

"zapleten evolucijski problem usklajevanja potrebe po prehrani mladičev in njihove zaščite pred plenilci je "rešila" vsaka skupina ptic - in rešitve so različni razvojni vzorci ptic, ki jih zdaj opazujemo. Podobni problemi so bili na različne načine rešeni tudi med evolucijo sesalcev. Vendar je veliko več skupin sesalcev kot ptic uspelo, da so postali veliki možgani tako v mladosti kot v odrasli dobi."

Ljudje

Ljudje so precej poseben primer, saj otrok od staršev zahteva veliko pred rojstvom in po njem. S svojimi lasmi, modrimi očmi in veliko glavo je dojenček videti predsocialen. Vendar pa deluje le nekaj njegovih bitov in dojenček je sam popolnoma nemočen. Ključno dejstvo je, da možganska skorja še ne deluje pravilno. Rast živcev še vedno poteka. V prvih 18 mesecih se možganska skorja poveča in začne delovati. Nato se po približno 18 mesecih do dveh let dojenček začne učiti jezika in od takrat naprej ga ni več mogoče ustaviti.

Obstaja zanimiv razlog, zakaj možgani ob rojstvu niso bolj razviti. Gre za to, da mora otrokova glava (med naravnim porodom) skozi ženski porodni kanal, ki je prostor med kostmi ženske medenice. Če bi bil ta prostor večji, otrokova glava ne bi mogla priti skozenj.

Človeška metoda ima svoje stroške. Močno zmanjša povprečno število potomcev, ki jih lahko vzgoji vsak par.