KwaZulu-Natal: Pokrajina Južne Afrike — zgodovina, kultura in geografija

KwaZulu-Natal: poglobljen vodnik po zgodovini, kulturi in geografiji Južne Afrike — Zulujci, kolonialna preteklost, obale in naravni rezervati za popotnike in raziskovalce.

KwaZulu-Natal (/kwɑːˌzuːluː nəˈtɑːl/, tudi KZN ali Natal) je pokrajina v Južni Afriki. Pred letom 1994 je bila današnja pokrajina sestavljena iz britanske pokrajine Natal in avtonomne oblasti KwaZulu, imenovane tudi “homeland” v okviru apartheidnega sistema; po koncu apartheida sta bili ti enoti združeni v eno administrativno enoto.

Geografija

KwaZulu-Natal leži na vzhodni obali Južne Afrike ob Indijskem oceanu. Meji z Mozambikom na severu, s provincami Eastern Cape na jugu, Free State in Mpumalanga na zahodu ter z Lesotom ob zahodnem robu. Pokrajino zaznamujeta obala in gorovje: obalni pas je večinoma nizkega do srednje visokega reliefa, zahodni del pa zaseda mogočno gorovje uKhahlamba-Drakensberg, kjer so najvišji vrhovi province in kjer v zimskem času lahko občasno zapade tudi sneg.

Podnebje in narava

Podnebje ob obali je večinoma vlažno subtropsko s toplimi, vlažnimi poletji in zmernimi zimami. V notranjosti in v gorah je bolj celinsko, s hladnejšimi zimami. Pokrajina je biotsko bogata: vključuje tropske in subtropske mokrišča, reefine in obalne ekosisteme ter gorske travnike in gozdove.

Med pomembnejšimi naravnimi območji so iSimangaliso Wetland Park in uKhahlamba-Drakensberg Park, oba uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Naravni rezervati, kot je Hluhluwe–iMfolozi, so znani po ohranjanju velikih sesalcev, vključno z »veliko peterko« (ang. Big Five).

Zgodovina

Območje ima bogato zgodovino: pred prihodom Evropejcev so območje naseljevali različni bantujski narodi, med katerimi so največji vpliv razvili Zulujci. V zgodnjem 19. stoletju je Shaka Zulu združil številna ljudstva v močno Zulu kraljestvo, ki je pomembno vplivalo na politično razvijanje regije. V 19. stoletju so obalo kolonizirali Britanci in ustanovili kolonijo Natal; pozneje so se v regiji naselili tudi Boeri in drugi priseljenci.

V 20. stoletju so politike apartheida izločile veliko črnskega prebivalstva v homelande, med katerimi je bil tudi KwaZulu. Politične napetosti med afriškim nacionalnim kongresom (ANC) in Inkatha Freedom Party (IFP) so v 1990-ih privedle do obsežnejših spopadov, pred in po prehodu k demokraciji. Po letu 1994 sta bila teritorija združena v sedanjo provinco, ki je eno od ključnih političnih in gospodarskih središč Južne Afrike.

Prebivalstvo in kultura

KwaZulu-Natal ima pestro etnično sestavo, z večino prebivalstva Zulujcev. Najpogostejši jezik je isiZulu, ki ga uporablja zelo velik delež prebivalstva, ob tem pa sta razširjena tudi angleščina in afrikaans. Kulturno življenje zaznamujejo močne tradicije Zulu narodne kulture: beadwork (koralčne umetnosti), plesi, pesmi, obredne prakse in tradicionalna medicina.

V pokrajini deluje tudi Zulu monarhija, ki ima predvsem kulturni in simbolni pomen ter pomembno vlogo v skupnostih.

Gospodarstvo

KwaZulu-Natal je pomembno gospodarsko središče Južne Afrike. Glavne gospodarske panoge so:

• Pristaniški promet: Durban je eden največjih in najbolj prometnih pomorskih pristanišč v Afriki, ključen za uvoz in izvoz regije.
• Kmetijstvo: obalni pas je znan po pridelavi sladkornega trsa, sadja in druge kmetijske proizvodnje.
• Rudarstvo in industrija: v notranjosti, zlasti v severozahodnih delih, je premogonosno območje in industrijsko razvitejši centri.
• Turizem: ekoturizem, plaže, naravni parki in zgodovinske razgledne točke pritegnejo obiskovalce iz domačih in tujih destinacij.

Promet in infrastruktura

Pokrajina ima razvito prometno omrežje z mednarodnim letališčem King Shaka International Airport pri Durbanu, obsežnim cestnim omrežjem (vključno z avtocesto N2), železniškimi povezavami in velikim pristaniščem v Durbanu ter v Richards Bayu. Te prometne povezave podpirajo tako potovalni kot gospodarski promet.

Turizem in glavne znamenitosti

• Durban: priljubljene plaže, promenada, kulturna mešanica, akvariji in kulinarika (močno indijski vpliv).
• uKhahlamba-Drakensberg: vrhunske planinske poti, kraški relief in petroglifi staroselcev.
• iSimangaliso Wetland Park: obalna mokrišča, jezera in bogata favna; odlična destinacija za opazovanje ptic in morskih živalih.
• Hluhluwe–iMfolozi: tradicionalni rezervat za varstvo nosorogov in drugih velikih živali.
• Battlefields Route: zgodovinske lokacije vojn (npr. Isandlwana, Rorke's Drift) za tiste, ki jih zanima zgodovina 19. stoletja.

Izzivi in priložnosti

Pokrajina se sooča z več izzivi, med drugim z neenakostjo, revščino, ponekod visokim deležem brezposelnosti in javnozdravstvenimi izzivi, med katere je v preteklosti spadala tudi visoka incidenca HIV/AIDS. Okoljski izzivi vključujejo obalne erozije, degradacijo habitatov ter vplive podnebnih sprememb, ki prinašajo skrajne vremenske pojave. Hkrati pa ima provincia velike priložnosti za razvoj trajnostnega turizma, ohranjanje biotske raznovrstnosti in vključujočo gospodarsko rast, ki bi izboljšala življenjski standard prebivalcev.

Na kratko: KwaZulu-Natal je pokrajina z bogato kulturno dediščino, raznoliko naravo in pomembnim gospodarskim položajem v Južni Afriki — kombinacija zgodovinskih vplivov, naravnih lepot in sodobnih izzivov jo dela izjemno zanimivo in strateško pomembno regijo.

Geografija

KwaZulu-Natal meri približno 92.100 kvadratnih kilometrov (35.600 kvadratnih milj), kar je približno toliko kot Portugalska. Pokrajina ima tri različna geografska območja. Nižinsko območje leži ob obali Indijskega oceana. Na jugu je zelo ozka, na severu pokrajine pa se razširi. Osrednja regija se imenuje Natal Midlands. Midlands so hribovite planote, ki se dvigajo proti zahodu.

Tretja regija je gorata. Dve gorski verigi sta Drakensberg na zahodu in Lebombo na severu. Gore Drakensberg so bazaltne pečine, ki se dvigajo na 3 000 m v bližini Lesota. Gore Lebombo so starodavne granitne gore, ki se razprostirajo južno od Svazija. Reka Tugela teče od zahoda proti vzhodu skozi središče pokrajine in je največja reka v regiji.

Na obalnih območjih so gosti sestoji subtropskega drevja in grmičevja ter globoke soteske. Na strmih straneh sotesk raste afromontanski gozd. V sredogorju so vlažni (mokri) travniki in majhni žepi afromontanskega gozda. Na severu so večinoma vlažne savane. Na območju Drakensberga so alpska travišča.

Pogled na dolino reke Mngeni v bližini slapov Howick.

Išči po črki