Labradorsko morje: lokacija, globina, slanost in ledeni pokrov
Labradorsko morje (francosko: mer du Labrador) je rokav Severnega Atlantskega oceana med polotokom Labrador in Grenlandijo. Na jugozahodu, severozahodu in severovzhodu ga obdajajo celinske police. Na severu se z Davisovim prelivom povezuje z Baffinovim zalivom. Opisujejo ga kot obrobno morje Atlantskega oceana.
Geografske in fizikalne značilnosti
Labradorsko morje dosega največjo globino približno 3.400 m in zavzema pas širok do okoli 1.000 km v delu, kjer se odpira proti Atlantskemu oceanu. Proti Baffinovemu zalivu postane morje plitvejše — v nekaterih predelih manj kot 700 m (približno 383 sahov) — in se nadaljuje v približno 300 km širok Davisov preliv.
- Temperatura: pozimi se povprečne površinske temperature gibljejo okoli −1 °C, poleti pa pogosto dosežejo 5–6 °C.
- Slanost: razmeroma nizka, običajno med 31 in 34,9 delcev na tisočino (‰), zaradi dotoka hladnih in manj slanih vod iz Arktike ter taljenja ledu.
- Leden pokrov: pozimi lahko prekriva do približno dveh tretjin območja morja, vendar je razširjenost zelo spremenljiva med leti in se zmanjšuje zaradi podnebnih sprememb.
Hidrologija in oceanska cirkulacija
Ključno vlogo v območju igra hladni Labradorski tok, ki prinaša arktično vodo, led in tudi ledene gore po obali proti jugu. Hkrati se del toplejših atlantskih voda vmešava od juga, kar povzroča intenzivno mešanje in lokalno hlajenje. V globljih vodah Labradorskega morja potekajo procesi konvekcije (potopitev površinske vode), ki sodelujejo v nastajanju tako imenovane Labradorske morske vode — pomembnega elementa za globalno termohalinsko pretakanje (vpliv na severnoatlantske tokove in AMOC).
Led, ledene gore in sezonska dinamika
Morje je pomembno območje za nastajanje morskega ledu in za prehod ledenih gor, ki odlomijo s ledenikov Grenlandije. Lead in polje plavajočega ledu otežujeta pomorski promet in ribolov, posebej v zimskem in pomladnem času. Obseg ledu se v zadnjih desetletjih zmanjšuje, kar vpliva na ekosisteme in navigacijo, a hkrati odpira tudi daljše sezone za plovbo v nekaterih obdobjih.
Biotska raznovrstnost in ribištvo
Labradorsko morje podpira bogate morske ekosisteme. V njem najdemo številne vrste planktona, rib (npr. trska, capelin), morskih sesalcev (kiti, tjulnji) in ptic. Zaradi bogastva hranil je bilo območje dolgo časa pomembno za komercialni ribiški izlov; zaradi prekomernega ribolova so bile nekatere populacije, zlasti trske, v preteklosti močno prizadete, zato so uvedene omejitve in programe upravljanja ribolova.
Človek in gospodarska raba
Območje je manj gosto poseljeno kot južnejši deli Atlantske obale, a obalne skupnosti na polotoku Labrador in vzhodni Grenlandiji so odvisne od ribištva, lova in lokalne marine. V zadnjih desetletjih je bilo okolje predmet raziskav tudi z vidika potencialnih nahajališč nafte in zemeljskega plina, kar povzroča širše razprave o okoljski varnosti in trajnosti.
Varnost, plovba in raziskave
Labradorsko morje je zaradi ledu, pogostih meglic in surovega vremena lahko nevarno za pomorski promet. Poleg tega prisotnost ledenih gor predstavlja resno tveganje. Zaradi tega so navigacija, reševanje in spremljanje ledu medsebojno povezani in podprti s satelitskim opazovanjem, ladijskimi merjenji in sodobnimi oceanografskimi programi (npr. Argo plavajoči profili, dolgoročne oceanografske raziskave).
Podnebne spremembe in pomen za svetovni ocean
Zaradi segrevanja atmosfere se spreminjajo razmere v Labradorskem morju: zmanjšuje se poletni in zimski obseg morskega ledu, spreminjajo se temperature in saliniteta ter se moti proces globoke konvekcije, ki je pomemben za oblikovanje globinskih vod severnega Atlantika. Spremembe v tem območju lahko vplivajo na širše sisteme oceanske cirkulacije, vključno z močjo in stabilnostjo Atlantic Meridional Overturning Circulation (AMOC).
Zaključek
Labradorsko morje je ključno hladno obrobno morje severnega Atlantika z bogato biologijo, zahtevnimi vremenskimi razmerami in pomembno vlogo v globalni oceanski cirkulaciji. Spreminjajoče se podnebne razmere prinašajo izzive za lokalne ekosisteme, pomorsko varnost in globalne oceanske procese, zato ostaja predmet intenzivnih znanstvenih raziskav in upravljavskih ukrepov.
Sončni zahod v Labradorskem morju, ob obali Paamiuta, Grenlandija
Favna
Severni in zahodni del Labradorskega morja je med decembrom in junijem prekrit z ledom. V zgodnji pomladi se na ledu razmnožujejo tjulnji. V morju se prehranjujejo tudi atlantski lososi in številne vrste morskih sesalcev. Ribolov kozic se je začel leta 1978, prav tako tudi ribolov trske. Ribolov trske je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja hitro zmanjšal populacijo rib in je bil leta 1992 ustavljen. Drugi cilji ribolova so vahnja, atlantski sled, jastog ter več vrst ploščičev in pelagičnih rib, kot sta peščenka in kapelj. Večje količine so v južnih delih morja.
V tem morju je eden od dveh večjih staležev kitov Sei, drugi je v Škotskem šelfu. Pogosti so tudi mali in ozki kiti.
Labradorska raca je bila do 19. stoletja pogosta ptica na kanadski obali, zdaj pa je izumrla. Obalne živali so labradorski volk, karibu, los, črni medved, rdeča lisica, arktična lisica, rosomak, snežni zajec, tetrov, ribji orel, krokar, race, gosi, jerebica in ameriški divji fazan.
Flora
Obrežna vegetacija obsega črno smreko, tamarak, belo smreko, pritlikavo brezo, osiko, vrbo, grmičevje erikacijevega izvora, metuljnico, oslad, lišaje in mahove. Vedno zeleni grmi labradorskega čaja, ki se uporablja za izdelavo zeliščnega čaja, so na tem območju pogosti tako na grenlandski kot na kanadski obali.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Labradorsko morje?
O: Labradorsko morje je rokav Severnega Atlantskega oceana med polotokom Labrador in Grenlandijo.
V: Kakšne so dimenzije Labradorskega morja?
O: Labradorsko morje je široko približno 1 000 kilometrov, kjer se združuje z Atlantskim oceanom, in postane plitvejše ter 300 kilometrov široko proti Baffinovemu zalivu.
V: Kakšna je globina Labradorskega morja?
O: Labradorsko morje je globoko približno 3400 metrov.
V: Kakšno je temperaturno območje Labradorskega morja?
O: Temperatura vode se giblje med -1 °C pozimi in 5-6 °C poleti.
V: Kakšna je slanost Labradorskega morja?
O: Slanost Labradorskega morja je razmeroma nizka, 31-34,9 delcev na tisočino.
V: Kakšna je pokritost Labradorskega morja z ledom pozimi?
O: Pozimi je dve tretjini Labradorskega morja prekrito z ledom.
V: Kako je Labradorsko morje povezano z Baffinovim zalivom?
O: Labradorsko morje se z Baffinovim zalivom povezuje prek Davisovega preliva.
