Zajci so sesalci iz reda Lagomorpha, ki spadajo v isto družino kot zajec. Rod Lepus zajema približno 25–35 vrst, razširjenih po Evropi, Aziji, Afriki in Severni Ameriki. V primerjavi z zajci (rabbits) so običajno večji, imajo daljše zadnje okončine, močne mišice za skoke in pri mnogih vrstah črno obarvane konice ušes ali temnejše uho. Njihova obleka se med vrstami in po letnih časih pogosto spreminja (npr. beljenje pozimi pri nekaterih arktičnih vrstah).
Opis
Zajci imajo vitko telo, dolge noge in dolga ušesa, ki jim pomagajo pri zaznavanju plenilcev in uravnavanju telesne temperature. Odrasli zajci so večinoma težji in hitrejši od zajcev (rabbits). Velikost posameznih vrst znaša od okoli 40 cm telesne dolžine do več kot 70 cm; teža se razlikuje glede na vrsto in razmere, v katerih živijo.
Prehrana
Njihova prehrana (hrana, ki jo jedo) je predvsem rastlinska in podobna prehrani zajcev; največ jedo trave, različen zelenolistni plevel, popke, mlade vejice in včasih pašne prilagoditve na poljščine. Pogosto se prehranjujejo z listi, stebli, travo in zelišči; ob pomanjkanju hrane pozimi jedo tudi lubje, brste in veje. Nekatere vrste občasno posegajo po pridelkih (krompir, korenje, solata), vendar solata in korenček nista nujna hrana v divjini. Zajci prakticirajo tudi cecotrofijo (pojedanje nočnih izločkov), s čimer pridobijo dodatne hranilne snovi in vitamine, ki nastanejo z bakterijsko fermentacijo v črevesju.
Habitat in razširjenost
Zajci naseljujejo odprte trate, travnike, obrobja gozdov, stepe, pašnike in kmetijska območja. Nekatere vrste so prilagojene tudi puščavskim ali alpskim razmeram. Ne gradijo podzemnih brlog (kakor to počnejo nekateri zajci), ampak si pogosto naredijo plitve izkope ali “forme” v travi, kamor se zadržujejo in iz katerih se pri nevarnosti hitro vzdolž njih odpravijo.
Hitrost in gibanje
Zajci so zelo hitre in gibčne živali, kar jim pomaga pred plenilci. Evropski rjavi zajec (Lepus europaeus) lahko doseže hitrosti do približno 56 km/h. Nekatere severnoameriške vrste (več vrst iz rodu Lepus) lahko dosežejo tudi do 64 km/h (približno 40 mph) in so sposobne narediti poskoke dolžine okoli 2–3 m, kar jim omogoča hitro menjavanje smeri in izogibanje plenilcem.
Obnašanje in razmnoževanje
Zajci so običajno samotarske živali ali živijo v majhnih skupinah oziroma parih; znan je tudi angleški kolektivni izraz "drove" za skupino zajcev, čeprav v slovenskem jeziku ni enotnega pogosteje rabljenega imena za večjo skupino. Razmnoževanje poteka sezonsko pri večini vrst; levereti (mladi zajci) se rodijo prezgodaj razvitih ali pa – kot pri vrstah iz rodu Lepus – precej razvitih (precocial), z odprtimi očmi in s krznom, sposobni hitro teči že nekaj ur po rojstvu. Samice imajo lahko več leg na leto, odvisno od vrste in razpoložljivosti hrane.
Plenilci in življenjska doba
Glavni plenilci zajcev so lisice, volkovi, ris, šakali, ptice ujede (vključno z orli in sovo) ter ljudje. V naravi je življenjska doba pogosto kratka zaradi plenilcev in bolezni; večina zajcev živi le nekaj let, čeprav lahko v idealnih razmerah dosežejo 5–7 let ali več.
Varnost in pomen v ekosistemih
Zajci imajo pomembno vlogo v prehranskih mrežah kot plenilci za več vrst mesojedcev in hkrati vplivajo na strukturo rastlinskih skupnosti s pašo. Nekatere vrste so lokalno ogrožene zaradi izgube habitata, intenzivnega kmetijstva in bolezni, zato so ohranitveni ukrepi v določenih regijah potrebni za ohranjanje zdravih populacij.
Če vas zanimajo podrobnosti o posameznih vrstah, ekologiji ali ohranitvi, lahko poiščete dodatne informacije za vsako vrsto posebej, saj se navade, velikost in ranljivost med vrstami precej razlikujejo.
