Lešnikova polhica ali navadna polhica je Muscardinus avellanarius. Ta mali glodavec je edina živeča vrsta v svojem rodu. Dolg je od 6 do 9 centimetrov, z repom, dolgim od 5,7 do 7,5 centimetra. Tehta običajno od 17 do 20 gramov, vendar se zaloge maščobe tik pred hibernacijo povečajo in teža lahko naraste na 30–40 gramov. Lešnikova polhica prezimuje v tem času in po večini virov spi od oktobra do aprila ali maja. V britanskih virih jo pogosto imenujejo dormouse (ang. dormouse), ne le lešnik ali navadni dormouse.

Lešnikova polhovka izvira iz severne Evrope in Male Azije. To je edina dorma, ki izvira iz Britanskega otočja, čeprav je bila jedilna dorma (Glis glis) po naključju vnesena na Britansko otočje in ima zdaj že ustaljeno populacijo.

Izgled

Lešnikova polhica je majhna, okrogla in nagubana sesalca z gosto, mehko dlako. Ima kratke noge in dolg, puhast rep, ki ji pomaga pri plezanju in ohranjanju ravnotežja. Oči so velike in temne, ušesa so sorazmerno kratka. Barva dlake je običajno rjava ali rdeče-rjava s svetlejšim trebuščkom; poleti je dlaka pogosto bolj rumenkasta, pozimi gostejša.

Habitat in razširjenost

Lešnikova polhica živi predvsem v listnatih in mešanih gozdovih, grmiščih, nasadih in urejenih podeželskih območjih z gosto živo mejo in grmovjem. Raje ima območja z bogatim rastlinskim podrastjem in stalnim virom hrane (cvetovi, plodovi, oreščki). Zaradi nagnjenosti k gibanju po krošnjah je odvisna od povezanega drevja in grmovja; fragmentacija habitatov je zato resna grožnja.

Življenjske navade

  • Način življenja: nočna in predvsem drevesna (arborealna) živali; čez dan počivajo v brlogih ali skritih gnezdih.
  • Prehrana: vsestranska – jedo cvetni prah, nektar, cvetne brste, plodove, jagode, insekte, gosenice in lešnike ali druge oreščke, kadar so na voljo.
  • Premanentnost: dobro plezalke; z repom ohranjajo ravnotežje med vejevjem, pogosto gradijo poletna gnezda iz trave in listja visoko v krošnjah.
  • Hibernacija: v hladnejših mesecih vstopijo v dolgotrajno zimsko spanje (hibernacijo). Pred tem si nakopičijo maščobo, da preživijo zimske mesece.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Sezona parjenja poteka pozno spomladi in v začetku poletja. Samica običajno rodi eno ali dve legi na leto, vsaka šteje 4–7 mladičev (pogostečno 4–5). Nosečnost traja le nekaj tednov, mladiči so sprva slepi in brez dlake, nato pa se v nekaj tednih razvijejo dovolj, da začnejo brskati z materjo. V naravi je povprečna življenjska doba nekaj let; v ujetništvu lahko živijo dlje, vendar večina ne preseže 3–5 let v divjini zaradi plenilcev in drugih tveganj.

Grožnje in varstvo

Glavne grožnje so izguba in razdrobljenost habitata (predelava gozdov, odstranjevanje žive meje, intenzivna kmetijska raba), saj so polhice odvisne od povezanih pasov drevja in grmovja. Dodatne grožnje vključujejo uporabo pesticidov, zmanjšanje razpoložljive hrane, podnebne spremembe in občasno plenilstvo (sovice, jastrebi, lisice, mačke).

Varstveni ukrepi vključujejo ohranjanje in obnavljanje hedgerow-ov, povezovanje gozdnih fragmentov s pasovi grmovja, postavitev gnezdilnic (nestboxov) za spremljanje populacij, omejevanje uporabe pesticidov ter ozaveščanje lokalnih skupnosti. Na številnih območjih je lešnikova polhica zakonsko varovana.

Opazovanje in spremljanje

V Združenem kraljestvu in drugod raziskovalci uporabljajo gnezdilnice in posebne mreže za preverjanje prisotnosti. Lokacije v Združenem kraljestvu, kjer je mogoče najti leščurja, so prikazane na spletni strani National Biodivestity Network.

Lešnikova polhica je majhen, vendar pomemben del gozdnih in podeželskih ekosistemov. Zaradi svoje izbirčne zahteve po povezanih habitatih predstavlja dober pokazatelj zdravja žive meje in drobne gozdne strukture. Ohranjanje teh habitatov koristi tudi številnim drugim vrstam rastlin in živali.