Lešnikova polhica (Muscardinus avellanarius): opis, razširjenost in navade

Opis, razširjenost in navade lešnikove polhice (Muscardinus avellanarius) — spoznajte življenjski cikel, hibernacijo in življenjski prostor tega malega evropskega glodavca.

Lešnikova polhica ali navadna polhica je Muscardinus avellanarius. Ta mali glodavec je edina živeča vrsta v svojem rodu. Dolg je od 6 do 9 centimetrov, z repom, dolgim od 5,7 do 7,5 centimetra. Tehta običajno od 17 do 20 gramov, vendar se zaloge maščobe tik pred hibernacijo povečajo in teža lahko naraste na 30–40 gramov. Lešnikova polhica prezimuje v tem času in po večini virov spi od oktobra do aprila ali maja. V britanskih virih jo pogosto imenujejo dormouse (ang. dormouse), ne le lešnik ali navadni dormouse.

Lešnikova polhovka izvira iz severne Evrope in Male Azije. To je edina dorma, ki izvira iz Britanskega otočja, čeprav je bila jedilna dorma (Glis glis) po naključju vnesena na Britansko otočje in ima zdaj že ustaljeno populacijo.

Izgled

Lešnikova polhica je majhna, okrogla in nagubana sesalca z gosto, mehko dlako. Ima kratke noge in dolg, puhast rep, ki ji pomaga pri plezanju in ohranjanju ravnotežja. Oči so velike in temne, ušesa so sorazmerno kratka. Barva dlake je običajno rjava ali rdeče-rjava s svetlejšim trebuščkom; poleti je dlaka pogosto bolj rumenkasta, pozimi gostejša.

Habitat in razširjenost

Lešnikova polhica živi predvsem v listnatih in mešanih gozdovih, grmiščih, nasadih in urejenih podeželskih območjih z gosto živo mejo in grmovjem. Raje ima območja z bogatim rastlinskim podrastjem in stalnim virom hrane (cvetovi, plodovi, oreščki). Zaradi nagnjenosti k gibanju po krošnjah je odvisna od povezanega drevja in grmovja; fragmentacija habitatov je zato resna grožnja.

Življenjske navade

• Način življenja: nočna in predvsem drevesna (arborealna) živali; čez dan počivajo v brlogih ali skritih gnezdih.
• Prehrana: vsestranska – jedo cvetni prah, nektar, cvetne brste, plodove, jagode, insekte, gosenice in lešnike ali druge oreščke, kadar so na voljo.
• Premanentnost: dobro plezalke; z repom ohranjajo ravnotežje med vejevjem, pogosto gradijo poletna gnezda iz trave in listja visoko v krošnjah.
• Hibernacija: v hladnejših mesecih vstopijo v dolgotrajno zimsko spanje (hibernacijo). Pred tem si nakopičijo maščobo, da preživijo zimske mesece.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Sezona parjenja poteka pozno spomladi in v začetku poletja. Samica običajno rodi eno ali dve legi na leto, vsaka šteje 4–7 mladičev (pogostečno 4–5). Nosečnost traja le nekaj tednov, mladiči so sprva slepi in brez dlake, nato pa se v nekaj tednih razvijejo dovolj, da začnejo brskati z materjo. V naravi je povprečna življenjska doba nekaj let; v ujetništvu lahko živijo dlje, vendar večina ne preseže 3–5 let v divjini zaradi plenilcev in drugih tveganj.

Grožnje in varstvo

Glavne grožnje so izguba in razdrobljenost habitata (predelava gozdov, odstranjevanje žive meje, intenzivna kmetijska raba), saj so polhice odvisne od povezanih pasov drevja in grmovja. Dodatne grožnje vključujejo uporabo pesticidov, zmanjšanje razpoložljive hrane, podnebne spremembe in občasno plenilstvo (sovice, jastrebi, lisice, mačke).

Varstveni ukrepi vključujejo ohranjanje in obnavljanje hedgerow-ov, povezovanje gozdnih fragmentov s pasovi grmovja, postavitev gnezdilnic (nestboxov) za spremljanje populacij, omejevanje uporabe pesticidov ter ozaveščanje lokalnih skupnosti. Na številnih območjih je lešnikova polhica zakonsko varovana.

Opazovanje in spremljanje

V Združenem kraljestvu in drugod raziskovalci uporabljajo gnezdilnice in posebne mreže za preverjanje prisotnosti. Lokacije v Združenem kraljestvu, kjer je mogoče najti leščurja, so prikazane na spletni strani National Biodivestity Network.

Lešnikova polhica je majhen, vendar pomemben del gozdnih in podeželskih ekosistemov. Zaradi svoje izbirčne zahteve po povezanih habitatih predstavlja dober pokazatelj zdravja žive meje in drobne gozdne strukture. Ohranjanje teh habitatov koristi tudi številnim drugim vrstam rastlin in živali.

Naravoslovje

Leščur je edini mali sesalec v Veliki Britaniji, ki ima popolnoma kosmat rep. Ima zlato rjavo dlako in velike črne oči. Je nočno bitje in večino svojega budnega časa preživi v drevesih, kjer išče hrano. Namesto da bi se spustil na tla, se dolgo sprehaja po drevesnih vejah. Tako se izogne nevarnosti.

Pozimi (v začetku oktobra) leščurji prezimujejo v gnezdih pod listno steljo na gozdnih tleh. Ko se spomladi (konec aprila ali v začetku maja) zbudi, si zgradi gnezda iz lubja medovitih dreves, svežega listja in trave. Če je vreme hladno in vlažno ter ni veliko hrane, varčuje z energijo tako, da preide v torpor (začasno hibernacijo). Zvije se v kepo in zaspi. Leščurji preživijo velik del svojega življenja v spanju, bodisi pozimi v hibernaciji bodisi poleti v torporju.

Identifikacijski znaki

Pri pregledu lešnikov lahko v lupini opazimo lepo okroglo luknjo. To kaže, da jo je odprl majhen glodavec, na primer polh, gozdna miš ali poljska voluharica. Druge živali, med njimi veverice ali soje, lupino popolnoma razpolovijo ali pa vanjo naredijo nazobčano luknjo.

Če si luknjo ogledate od blizu, boste na notranjem robu luknje opazili sledi zob, ki so pod kotom glede na luknjo (če jo je naredila polh). Če je luknjo naredila gozdna miš, so sledi zob vzporedne z grobimi sledovi na površini matice. Pri obrežni voluharici ostanejo vzporedni žlebovi brez grobih sledi.

Dieta

Prehranjuje se z različno hrano, ki jo najde na drevesih:

• nektar in cvetni prah iz cvetov.
• jagodičevje in oreščki
• žuželke, zlasti mšice in gosenice.
• popki mladih listov
• Lešnik je glavna hrana, s katero se polhi hranijo, da se pred zimskim spanjem zredijo. Drevo je tudi pomemben vir žuželk.
• plodovi gabra in črnega trna (če ni veliko lešnikov)

Lešnikova polhica potrebuje za preživetje različne vire hrane v različnih letnih časih.

Habitat

• Woodland
• Žive meje. Te vsebujejo veliko različnih vrst in so povezane z gozdom. Najboljše so visoke od 3 do 4 metre in niso bile posekane vsaj 7 let. To je zato, ker veliko grmovnic začne roditi šele čez toliko časa.
• gnezdilnice
• Običajno se od svojega gnezda oddaljijo le na manj kot 70 metrov (230 čevljev).

Drevesa in grmičevje, ki so pomembni za polhe

• Lešnik. To je glavni vir hrane za polhe. Ima veliko vej, kar mu olajša gibanje. Latinsko ime leščurja avellanarius pomeni leska.
• Hrast. Hrastovi polhi se prehranjujejo s cvetovi hrasta in žuželkami, ki živijo na drevesu. Želoda ne jedo pogosto.
• Suholetnica. Cvetovi in plodovi tega drevesa so hrana. Močvirska sklednica uporablja lubje za gnezdenje.
• Ostružina. Dremnik se prehranjuje s cvetovi in plodovi. Trni ščitijo gnezdo polhovke.
• Platan. Ta se prehranjuje s cvetnim prahom tega drevesa in žuželkami, ki živijo na drevesu.
• Pepel. Polhi jedo semenske ključe, ko so še na drevesu.
• Viburnum lantana. Mlakarica se prehranjuje s plodovi in cvetovi.
• Tisa. Plodove jedo rosnice.
• Hrast. Seme pojedo polhi.
• Metla. V zgodnjem poletju cvetove pojedo polhi.
• Sallow. Polhi se prehranjujejo z nezrelimi semeni in žuželkami, ki živijo na tej rastlini.
• Breza. Seme pojedo polhi.
• Sladki kostanj. Polhi jedo cvetove in kostanj.
• Rakitovec. Plodove jedo polhi.
• Glog. Spomladi cvetove pojedo polhi. Včasih jedo tudi plodove

Predatorji

• Jazbec, lisica, polh in podlasica jedo polhe. Ker so nočne živali, so plen tudi za sove.
• Pomanjkanje hrane - na primer, če so žive meje prepogosto obrezane ali če hrano, s katero se hranijo polhi, jedo druge vrste (na primer veverice).
• uničevanje gozdnih habitatov in habitatov živih mej.

Lešnikova polenovka

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je leščur?

V: Kako dolg je leščur?

V: Koliko tehta leščur?

V: Kdaj leščurji hibernirajo?

V: Od kod izvira leščurjeva polhovka?

V: Kakšen je britanski izraz za leščurja?

V: Ali so na Britanskem otočju še kakšne druge vrste polhovk?

Išči po črki