Mšice (listne uši): opis, vrste, škoda in naravni sovražniki

Mšice so majhni hrošči, ki se prehranjujejo na rastlinah. Vendar je pomembno pojasniti, da so mšice pravzaprav drobni sesalci rastlinskih sokov (red Hemiptera, družina Aphididae), ne hrošči v takem pomenu kot npr. hrošči (Coleoptera). Mšice povzročijo več škode na rastlinah kot kateri koli drugi insekti, čeprav škoda variira glede na vrsto rastline, gostoto populacije in okoljske razmere. Obstaja več kot 4 000 različnih vrst mšic.

Vrste in razširjenost

Približno 250 vrst je resnih škodljivcev v kmetijstvu in gozdarstvu ter motečih za vrtnarje. Velike so od 1 do 10 mm, barve pa so različne (zelene, rumene, rjave, črne, rožnate). Nekatere vrste so zelo goste na posameznih gostiteljskih rastlinah, druge so polifagne.

Mšice najdemo na številnih mestih na Zemlji. Mšice so najpogostejše v zmernem pasu, čeprav se pojavljajo tudi v tropskih in sredozemskih regijah. Afide lahko potujejo daleč po zraku v obliki krilatih osebkov ali z vetrom in padavinami. Solatna mšica se je na primer razširila z Nove Zelandije do Tasmanije. Razširile so se tudi s prenašanjem okuženega rastlinskega materiala s strani ljudi.

Življenjski cikel in biologija

Mšice so znane po hitri razmnoževalni sposobnosti: mnoge vrste se razmnožujejo partenogenetsko in živorodno (viviparno) spomladi in poleti, kar omogoča hitro rast populacije. Pozimi ali v slabših razmerah nekateri tipi proizvedejo jajčeca ali krilate oblike, ki se razširijo na nove gostitelje. Mnoge vrste prenašajo rastlinske viruse z žvečenjem in sesanjem sokov, kar je resen problem v kmetijstvu.

Kako škodujejo

• Sesanje sokov: oslabi rastlino, povzroči zvijanje, vržene liste, upočasnjen rast in deformacije cvetov ali plodov.
• Prenašanje virusov: številne mšice so vektorji rastlinskih virusov, ki lahko povzročijo hude izgube pridelka.
• Medovina in črna plesen: mšice izločajo lepljivo medovino, na katero se naseli sooty mold (črna plesen), kar zmanjšuje fotosintezo in kakovost plodov.
• Posredno škodovanje: oslabljena rastlina postane bolj dovzetna za bolezni in druge škodljivce.

Naravni sovražniki in biološka kontrola

Pomembni naravni sovražniki so plenilski hrošči (Coleoptera: Coccinellidae), ličinke hroščev, lazarji (Neuroptera), ličinke mšičje mušice Aphidoletes aphidimyza, pajki in žužkojedi glive, kot je Lecanicillium lecanii. Poleg teh so pomembne tudi parazitoidne osice (npr. rodovi Aphidius in Aphidius-podobni), ptice in drugi plenilci.

Biološka kontrola z vzpostavitvijo in podporo naravnim sovražnikom je pogosto najučinkovitejši in trajnosten način zmanjševanja populacij mšic, zlasti v ekološkem kmetovanju in v rastlinjakih.

Preprečevanje in ukrepi za nadzor

• Preprečevanje: uporaba odpornih sort, redno pregledovanje rastlin, karantena za vnos novega rastlinskega materiala.
• Kulturne metode: odstranjevanje okuženih vrhov, obrezovanje gostih nasadov, uravnavanje gnojenja (preveč dušika spodbuja bujno rast in privlači mšice).
• Mehanske metode: močno pršenje z vodo, lepljive pasti, odstranjevanje kolon z rokami v zgodnjih fazah.
• Biološki pripravki: uvedba ali spodbujanje pepeljakov, lazarjev, ličink mušic in parazitoidnih osic; uporaba entomopatogenih gliv kot je Lecanicillium pri registriranih pripravkih.
• Chemicalna kontrola: če je nujno, izbrati selektivne insekticide z niznim vplivom na naravne sovražnike in upoštevati navodila za uporabo, časovne omejitve in rotacijo učinkovin, da se prepreči odpornost.
• Organske alternative: milni raztopine, olja (npr. parafinsko ali neem olje) in pripravki na osnovi česna ali čilija — uporaba mora biti previdna, da ne poškoduje rastlin ali naravnih sovražnikov.

Kako jih prepoznati in spremljati

• Preverjajte spodnje strani listov, mlade vršne poganjke in cvetove — tam pogosto najdete kolonije.
• Prepoznate jih po klasičnih znakah: zviti listi, lepljiva medovina z ostanki mravelj, prisotnost črne plesni.
• Uporabite rumene lepljive plošče ali bele krpe za odkrivanje krilatih oblik in spremljanje pritiska.
• Rana intervencija je ključna: majhna populacija je lažje obvladljiva z mehanskimi ali biološkimi metodami.

Za vrtnarje in pridelovalce velja: kombinacija preventivnih ukrepov, rednega spremljanja in spodbujanja naravnih sovražnikov običajno zmanjša potrebo po kemičnih sredstvih in ohranja ravnovesje v vrtu ali nasadu.

Vprašanja in odgovori

V: S čim se hranijo mšice?

V: Kakšno škodo povzročajo mšice?

V: Koliko je različnih vrst mšic?

V: Koliko vrst mšic je resnih škodljivcev v kmetijstvu in gozdarstvu?

V: Kateri so nekateri naravni sovražniki mšic?

V: Kje so mšice najpogostejše?

V: Kako se afide širijo na različne lokacije?

Išči po črki