Listne uši
Mšice so majhni hrošči, ki se prehranjujejo na rastlinah. Mšice povzročijo več škode na rastlinah kot kateri koli drugi insekti. Obstaja več kot 4 000 različnih vrst mšic.
Približno 250 vrst je resnih škodljivcev v kmetijstvu in gozdarstvu ter motečih za vrtnarje. Velike so od 1 do 10 mm.
Pomembni naravni sovražniki so plenilski hrošči (Coleoptera: Coccinellidae), ličinke hroščev, lazarji (Neuroptera), ličinke mšičje mušice Aphidoletes aphidimyza, pajki in žužkojedi glive, kot je Lecanicillium lecanii.
Mšice najdemo na številnih mestih na Zemlji. Mšice so najpogostejše v zmernem pasu. Afide lahko potujejo daleč po zraku. Solatna mšica se je na primer razširila z Nove Zelandije do Tasmanije. Razširile so se tudi s prenašanjem okuženega rastlinskega materiala s strani ljudi.
Mšica v baltskem jantarju
Vprašanja in odgovori
V: S čim se hranijo mšice?
O: Mšice se hranijo z rastlinami.
V: Kakšno škodo povzročajo mšice?
O: Mšice povzročijo več škode na rastlinah kot kateri koli drugi insekti.
V: Koliko je različnih vrst mšic?
O: Obstaja več kot 4000 različnih vrst mšic.
V: Koliko vrst mšic je resnih škodljivcev v kmetijstvu in gozdarstvu?
O: Približno 250 vrst je resnih škodljivcev za kmetijstvo in gozdarstvo.
V: Kateri so nekateri naravni sovražniki mšic?
O: Nekateri naravni sovražniki mšic so plenilski hrošči, ličinke hroščev, ličinke kobilic, ličinke mšičjih mušic Aphidoletes aphidimyza, pajki in žužkojedke, kot je Lecanicillium lecanii.
V: Kje so mšice najpogostejše?
O: Afide so najpogostejše v zmernem pasu.
V: Kako se afide širijo na različne lokacije?
O: Mšice lahko potujejo daleč po zraku, razširile pa so se tudi s prenašanjem okuženega rastlinskega materiala s strani ljudi.
