Vzpetine in nižine
Višavje in nižavje sta izraza, ki se uporabljata v ekologiji, fizični geografiji in geologiji. Opisujeta relativno višino kopnega nad morsko gladino.
V višavju so reke in potoki, ki hitro tečejo, so čisti in imajo veliko kisika. Osušujejo visokogorje in se spuščajo v širne ravnine, kjer postanejo nižinske reke. V nižinah so običajno toplejše, počasi tekoče vode z veliko usedlin in slabo vsebnostjo kisika.
Visokogorske reke tečejo hitro in se prebijajo skozi skale (reka Kolorado). Nižinske reke se počasi vijejo proti obali (rekaMississippi). Prenašajo veliko zemlje in so temne barve. Zato se ribe in druge živali, ki živijo v reki, precej razlikujejo glede na obe stopnji ali vrsti reke.
Izraza se uporabljata tudi za velika zemljišča. Ker se zaradi gradnje gora (orogeneze) dvigajo ogromni deli Zemlje, so velika območja precej nad morsko gladino: višavja. Na zadnjem robu celine pa je kopno nizko. Tako je Amerika (v grobem) na zahodu visoka (Ameriške Kordiljere), na vzhodu pa nizka (Amazonka, porečje reke Sveti Lovrenc / Velika jezera, Misisipi in La Plata). To je posledica tektonike plošč, saj se Amerika že več kot 100 milijonov let počasi premika proti zahodu. Apalači so veliko starejša veriga prizemljenih gora, ki jih je celina med premikanjem proti zahodu ponesla s seboj.
Enak vzorec je mogoče opaziti tudi na drugih celinah, zlasti pri velikih rekah, kot sta Kongo in Ind. Izjema je Avstralija, kjer so gorske verige zelo stare in obrabljene. Nedavna tektonika plošč tam ni bila tako pomembna kot drugod.
Tipična gorska reka, ki se spušča z višine: Factory Falls v gorovju Pocono v Pensilvaniji
Tipična nižinska reka: Big Muddy, južni Illinois
Vprašanja in odgovori
V: Kaj sta gorski in nižinski svet?
O: Višavje in nižavje sta izraza, ki se uporabljata v ekologiji, fizični geografiji in geologiji za opis relativne višine kopnega nad morsko gladino. V višavjih so reke in potoki, ki hitro tečejo, so bistri in imajo veliko kisika, medtem ko so v nižavjih običajno toplejše, počasi tekoče vode z veliko usedlin in slabšo vsebnostjo kisika.
V: Kako se gorske reke razlikujejo od nižinskih?
O: Visokogorske reke tečejo hitro in se prebijajo skozi skale, medtem ko se nižinske reke počasi vijejo proti obali. Prav tako prenašajo različne količine prsti; v gorskih rekah je manj kot v nižinskih rekah, ki so temne barve. Zato se ribe in druge živali, ki živijo v reki, precej razlikujejo glede na dve stopnji ali vrsti reke.
V: Kateri je primer višinske reke?
O: Primer gorske reke je reka Kolorado.
V: Kaj je primer nižinske reke?
O: Primer nižinske reke je reka Mississippi.
V: Kako tektonika plošč vpliva na višino kopnega?
O: Tektonika plošč lahko povzroči, da se veliki deli Zemlje dvignejo nad morsko gladino in ustvarijo višavja, ali pa na zadnjih robovih povzroči, da se kopno zniža in ustvari velika območja, ki so pod morsko gladino, kot so Amazonka, porečje reke Svetega Lovrenca/velikih jezer, Misisipi, La Plata itd. Ta vzorec je mogoče opaziti tudi na drugih celinah, na primer na rekah Kongo in Indus, vendar so avstralske gorske verige zelo stare, zato tam nedavna tektonika plošč ni bila tako izrazita kot drugod.
V: Kaj je orogeneza?
O: Orogeneza je gradnja gora; ko gore nastajajo zaradi geoloških sil, kot so potresi ali vulkanska dejavnost v daljših časovnih obdobjih, zaradi česar se dvignejo iz prvotnega položaja na ravni tal.
