Usora (reka): leva pritoka Bosne, ki teče skozi Teslić — 82 km

Usora, 82 km leva pritoka Bosne, teče skozi Teslić (Velika Usora). Izviri pod Očaušem, bogata zgodovina, poplave in neizkoriščen hidroenergetski potencial.

Usora je leva pritok reke Bosne v osrednji Bosni. Njena skupna dolžina od izvirov pod vrhom gore Očauš do izliva v Bosno nad Dobojem znaša približno 82 kilometrov. Reka teče skozi mesto Teslić, kjer je del rečnega sistema poznan kot Velika Usora, saj se pod mestom v kraju Sastavci združi z manjšim levim pritokom Mala Usora (Mala Usora).

Izvir, potek in porečje

Usora izhaja iz gorskega masiva Uzlomac–Borja–Očauš, območja, iz katerega v manjših razdaljah izvirajo tudi reka Bosna in njeni pritoki ter porečja reke Vrbanje in Ukrina. V zgornjem toku reke Usore je opazen obvodni potek: reka naredi široko zanko okoli Borje, od njenega jugozahodnega do severovzhodnega pobočja, pretežno skozi gozdnata in hribovita območja.

Pritoki

Velika Usora nastane z združitvijo potokov Gomjenice in Brkića. Mala Usora izvira pod (južno) od glavne ceste M-4 (Banja Luka – Matuzići), približno 10 km zahodno od Pribinića. Glavni pritoki pri Sastavcih in v spodnjem toku vključujejo:

• desni pritoki: Mišića rijeka, Velika Ostružnja, Inova, Miljkovača, Velika reka, Brezna in številni manjši potoki,
• levi pritoki: Rankovića rijeka in Gračanica.

Poplave, raba in hidroenergetski potencial

V spodnjem in srednjem toku je Usora ob močnejših padavinah nagnjena k poplavam, ki so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo znatno škodo na kmetijskih površinah, naseljih in prometni infrastrukturi. Reka ima očiten hidroenergetski potencial za manjše vodne elektrarne, vendar ta potencial v večji meri ostaja neizkoriščen.

Okolje in kakovost vode

Ribiški stalež v Usori je omejen, kar je posledica več dejavnikov, med katerimi je pomembna tudi onesnaženost. Zgodovinsko in v novejšem obdobju je del onesnaženja povezan z industrijskimi odpadnimi vodami; posebej omenjena je industrijska dejavnost v Tesliću. Med drugim je bila v mestu prisotna obdelava lesa in procesi, kot je kemična destilacija lesa, ki so prispevali k izpustom neprečiščenih odpadnih voda v reko. Zaradi tega je potrebna okrepljena sanacija in nadzor kakovosti vode, kar bi pripomoglo tudi k boljšemu ribiškemu in rekreativnemu izkoriščanju reke.

Zgodovinski in kulturni pomen

V zgodovini so reke v tem delu Bosne včasih dobivale označilo zlatonosnih rečnih strug; tudi za Usoro obstajajo omembe njenega zlatonosnega značaja v preteklih virih. Poleg tega je reka tesno povezana z življenjem naselij ob njej — od mlinov in manjših industrijskih obratov do sodobnejših prometnih in komunalnih povezav.

Izazovi in perspektive

• Preprečevanje in odpravljanje poplav ter zajezitev škod v poplavnih območjih,
• upravljanje kakovosti vode in zmanjšanje vplivov industrijskih izpustov,
• racionalna izraba hidroenergetskega potenciala z upoštevanjem okoljskih omejitev,
• obnova in ohranitev ribjih populacij ter spodbujanje trajnostnega turizma in rekreacije ob reki.

Usora ostaja pomembna reka lokalnega pomena v osrednji Bosni, tako iz hidrografskega kot iz okoljskega in kulturnega vidika. Za izboljšanje njene stanja so potrebni usklajeni ukrepi varstva okolja, urejanja priobalnih površin in trajnostne rabe vodnih virov.

Vprašanja in odgovori

V: Kolikšna je skupna dolžina reke Usore?

V: Kako se imenuje mesto, skozi katerega teče reka Usora?

V: Kateri so njeni desni pritoki pred krajem Sastavci?

V: Kateri so njeni levi pritoki pred krajem Sastavci?

V: Kje Ukrina poplavlja v večjem delu svojega toka?

V: Kako je industrijsko onesnaževanje vode vplivalo na stalež rib v reki Usori?

V: Po čem je bila Usora znana v zgodnji bosanski zgodovini?

Išči po črki