Parkelj (Krampus) – izvor, opis in vloge v ljudski tradiciji
V ljudskem izročilu je Krampus rogata antropomorfna figura. Opisujejo ga kot pol kozla in pol demona. V božičnem času Krampus kaznuje otroke, ki so se slabo obnašali. To je nasprotje svetega Miklavža, ki dobro vzgojene otroke nagrajuje z darili. Krampus je eden od spremljevalcev svetega Miklavža v več regijah, vključno z Avstrijo, Bavarsko, Hrvaško, Češko, Madžarsko, Slovenijo, Južno Tirolsko in deli severne Italije. Izvor Krampusa ni znan, vendar nekateri folkloristi in antropologi menijo, da ima predkrščanski izvor.
Opis in videz
Krampus je običajno upodobljen kot temna, rogata figura z dolgimi kremplji ali kljuhami, pogosto z ostrimi zobmi in jezikom, ki šopiri. Njegov pripomoček je velik zvon (ali več zvonov), veriga in paša ali metla iz šibe, s katero simbolično pretepa oz. prestraši nagajive otroke. Kostum sestavlja gost krznen plašč (pogosto iz kozjega ali ovčjega krzna) ter lesena maska ali maska iz papirja in materialov, v Sloveniji tudi iz lesa, prekrita s krznom. Nekateri liki nosijo tudi košare ali mreže, v katerih naj bi odnašali 'slabe' otroke.
Izvor in pomen
Imenu "Krampus" izhaja verjetno iz staregermanske besede, povezane s pomenom 'kremplj' ali 'kljun' (nem. Krampf, krampen). Folkloristi kot možne korenine navajajo predkrščanske kultne podobe rogatih božanstev ali zimskih demonov, ki so simbolizirali divji ali očiščevalni del zimskih obredov. S prihodom krščanstva so se ti elementi pogosto sincretično vezali na lik svetega Miklavža: en lik daje nagrade, drugi izvaja represijo nad nepravilnostmi.
Vloge v ljudski tradiciji
V praksi Krampus oziroma parkelj v slovenskem prostoru spremlja sv. Miklavža na več načinov:
- Prestraševanje otrok, ki so se slabo vedli – včasih z metlami ali simboličnim 'šibojenjem'.
- Simbolično kaznovanje – v nekaterih prilikah se omenja košara ali vreča, s katero bi nosil slabe otroke (večinoma kot prastari motiv, ne kot dejanska praksa).
- Dopolnjevanje moralne lekcije – navzočnost krampusa poudari razliko med nagrado in kaznijo ter krepi družbene norme o dobrem vedenju.
Maske, oblačila in dogodki
V alpskih regijah so še posebej znani Krampuslauf (povedno: krampusove ulice ali shodi), kjer se skupine v kostumih sprehajajo po ulicah, zvonijo in ustvarjajo glasne, strašljive prizore. Maske so lahko zelo prefinjene – rezbarjene iz lesa, pobarvane in oblečene s kakovostnim krznom. V Sloveniji so le te maske predvsem ročno izdelane in lokalno prepoznavne zaradi specifičnih stilov.
Regionalne različice in imena
Krampus ima številne lokalne različice in imena: v Sloveniji je najpogostejše ime parkelj ali parkelj (v različnih narečnih oblikah), v Nemčiji in Avstriji pa ostaja Krampus. Sorodne figure v alpskem prostoru so tudi Perchten, ki so sicer del praznovanj okoli zimskega solsticija in se v izročilu razlikujejo po namenu in času pojavljanja.
Sodoben pomen in spori
V zadnjih desetletjih je zanimanje za Krampusa naraslo tudi kot del turistične in folklorne obnove. Kulturni dogodki, gledališke prireditve in karnevalski nastopi so pripomogli k ohranjanju mask in rokodelskih znanj. Po drugi strani pa se pojavljajo tudi kritike: nekateri izpostavljajo pretirano komercializacijo, drugi opozarjajo na nevarne prakse (npr. preglasno zvonjenje, agresivno obnašanje ali dejanski fizični stik), zaradi česar so v nekaterih krajih uvedeni varnostni ukrepi ali omejitve.
Datum in običaji
Najpogosteje se Krampus pojavlja v predvečer praznika svetega Miklavža, torej 5. decembra, ko Miklavž razdeli darila, Krampus pa spremlja njegov ritual in opozarja na nespoštovanje pravil. V mnogih krajih je ta datum priložnost za skupinsko druženje, predstavitve mask in družbeno obnavljanje tradicije, vedno pa z upoštevanjem varnosti in spoštovanja do otrok.
Zaključek
Parkelj ali Krampus je kompleksen in večplasten lik: hkrati straši, uči in ohranja del starega kulturnega izročila. Njegove podobe in vloge se razlikujejo po regijah, vendar je skupni element opozorilo pred neprimernim vedenjem in ohranjanje ritualov, povezanih z življenjskim ciklom in letnim tokom. Zaradi svojega dramatičnega videza je tudi danes pomemben del ljudskih prireditev, ob tem pa zahteva odgovorno obravnavo in spoštovanje do vseh udeležencev.


Krampus kaznuje otroka tako, da ga ugrabi.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo ali kaj je Krampus v folklori?
O: Krampus je rogata antropomorfna figura, ki je opisana kot pol koza in pol demon.
V: Kakšen je namen Krampusa v božičnem času?
O: Krampus kaznuje otroke, ki so se slabo obnašali.
V: Kdo je v božični folklori podoben Krampusu?
O: Sveti Nikolaj je v božični folklori nasprotnik Krampusa.
V: V katerih regijah je Krampus eden od spremljevalcev svetega Miklavža?
O: Krampus je eden od Miklavževih spremljevalcev v regijah, kot so Avstrija, Bavarska, Hrvaška, Češka, Madžarska, Slovenija, Južna Tirolska in deli severne Italije.
V: Ali je sveti Miklavž lik, ki dobro vzgojene otroke nagrajuje z darili?
O: Da, sveti Miklavž je lik, ki dobro vzgojene otroke nagrajuje z darili.
V: Kakšen je možen izvor Krampusa?
O: Izvor Krampusa ni znan, vendar nekateri folkloristi in antropologi menijo, da ima morda predkrščanski izvor.
V: Kako je videti Krampus po ljudskem izročilu o Krampusu?
O: Folklora opisuje Krampusa kot pol kozla in pol demona, ki ima rogove in je antropomorfen.