Asure (hinduizem)

V hinduizmu

V hinduizmu so asure (sanskrt: असुर) skupina bitij, ki iščejo več moči in jih včasih imenujejo demoni. Bili so proti devam. Devami in asurami so Kašjapovi otroci.

V hinduizmu je veliko zgodb o medsebojnem boju asur in dev. Večinoma se borijo za to, kdo bo od vernikov dobil boljše molitve.

V hinduizmu naj bi bili Asurji bitja moralnih in družbenih stvari. Kot sta resnica in poroka. Daevi naj bi bili bitja naravnih stvari. Kot sta sonce in dež. V hinduizmu naj bi bili Asuri "starejši". Daevi pa naj bi bili "mlajši". Asurov in daev je zelo veliko. Pred dvesto leti jih je nekdo preštel in rekel, da je več kot 2000 daev in asur. Zato seveda niso vsi Asuri zelo pomembni. Toda nekatera imena so bila od takrat pozabljena, druga pa so bila dodana. Zato se hinduizem imenuje "živa religija". Ves čas se spreminja.

V budizmu

Asuri so v budizmu deloma - vendar ne v celoti - demonski. Budizem je osnovno idejo prevzel iz hinduizma.

Asure v budizmu večinoma predstavljajo neko duševno stanje ljudi, ki ni lepo. Na primer jezo, ponos ali nasilje. Obstaja veliko različnih vrst asur. Vedno so jezni na vse in se vedno bojujejo. Njihovi voditelji se imenujejo Asurendra, kar pomeni "gospodar asur".

Čustva asur so skoraj človeška. Na budistični lestvici nadnaravnih bitij so asurji skoraj na dnu.

Budizem je zelo priljubljen na Daljnem vzhodu. Zato imajo številni asurji tudi japonska, kitajska in korejska imena.

V Vedah

Vede so najsvetejše knjige indijskih religij, zlasti hinduizma. Obstajajo štiri Vede in vse so zelo, zelo stare. Najstarejša od Ved se imenuje RigVeda in je stara več kot 3000 let.

V Rigvedi Asuri še niso demoni. V tistem času so bili tako Asuri kot Deva še vedno skupine bogov. Dejansko so mnoge figure iz RigVede tako asure kot deve. To pa zato, ker v tistem času ti dve besedi še nista bili imeni skupin. Bili sta le imeni za lastnosti. "Asura" pomeni "življenje", zato so bogovi, ki so jih imenovali asure, dajali življenje. Daevi pa so sijali. To je prvotni pomen imen. V poznejših knjigah so postala drugačna.

V Rigvedi so mnogi devami imenovani asure in mnogi asure so imenovani devami. Včasih jih imenujejo tudi oboje hkrati: Kot "daevske asure" ali "asurske deve". Zaradi "-ic" so te besede del druge besede. Nekatera bitja so hkrati ahurične daeve in daevne ahure. To kaže, da v Rigvedi ni bilo velike razlike med "ahuro" in "daevo".

Predniki ljudi, ki so napisali Vede, so govorili sanskrt. Sanskrt je vir številnih indijskih jezikov. Zgodbe iz Rig Vede najdemo v knjigah različnih severnoindijskih ljudstev in tudi v knjigah nekaterih iranskih ljudstev, kot so zoroastrijanci.

Ena od knjig iranskih ljudstev se imenuje Avesta. V resnici ne gre za eno knjigo, temveč za zbirko številnih knjig, ki pa se skupaj imenujejo Avesta. Avesta je sveta knjiga zoroastrizma. Jezik Aveste je zelo podoben jeziku Rigvede. Avesta vsebuje tudi asure in deve. V Iranu sta zapisana kot "ahura" in "daeva".

Stari del Aveste je skoraj tako star kot RigVeda. V tem starem delu Aveste so ahuras in daevas skoraj enaki kot v Rigvedi. V obeh knjigah so to skupine nadnaravnih bitij. Vendar se po značaju zelo razlikujejo.

Nekaj časa po nastanku Rigvede so se o asurah in devih začele pripovedovati zgodbe, zaradi katerih niso bili več prijatelji. Podobno se je zgodilo tudi v Avesti. Le da sta bili skupini zamenjani: Asuri so postali demoni na območjih, kjer so govorili severnoindijske jezike, deve pa na območjih, kjer so govorili iranske jezike.

Zakaj se je to zgodilo, ni zanesljivo znano. Bilo je zelo, zelo dolgo nazaj.

Eden od možnih razlogov, zakaj so Asuri v Indiji postali demoni, je naslednji: Nekaj časa po nastanku Rigvede so Indijci začeli misliti, da asura pomeni a-sura, kar pomeni "ne junak". Morda so tako asure dobile slabo ime.

Eden od možnih razlogov, zakaj so Daevi v Iranu postali demoni, je naslednji: V času, ko so Indijci pisali zadnji del Rigvede, se je v Iranu pojavil zelo razgledan človek po imenu Zoroaster. Veliko je razmišljal in premišljeval o tem, zakaj na svetu obstajata dobro in slabo. Nazadnje je vsem povedal, o čem je razmišljal. In ena od teh stvari je bila, da daev ne smemo zaupati, ker ne znajo razlikovati med resnico in lažjo. Čez nekaj časa je Zoroaster zaradi svojih idej postal zelo priljubljen. In tako so sčasoma daevi v Iranu postali demoni.

V obeh primerih ena stran ni vedela, kaj misli druga stran. Tako so v Indiji le asurovci postali demoni. V Iranu pa so demoni postali le Daevi.

Veliko, veliko stoletij pred Rigvedo in pred Zoroastrom je bilo ime, ki zveni kot "Asura", lastno ime zelo mogočnega boga. Nekateri učenjaki pravijo, da mu je bilo ime "Ansu", vendar to ni gotovo. Zato ime pišejo kot *Ansu. Ta "*" pomeni, da ni gotovo. *Ansu je bil bog življenja, iz katerega izhajata imeni "asura" in "ahura". Vemo, da je ta bog obstajal, ker je daleč, daleč na severu Evrope živel tudi bog po imenu 'Aesir', ki je bil prav tako darovalec življenja. Včasih se zgodi, da se podobno ime pojavi na dveh ali treh mestih. Zelo redko pa se pojavi isto ime z isto funkcijo. Zato morajo biti "Asura", "Ahura" in "Aesir" izpeljani iz "*Ansu". In vemo, da je moral biti tak bog zelo mogočen, saj je bil zelo dolgo zelo priljubljen.

Čeprav so asuri in ahuri povezani, jih ne smemo mešati. Ne le zato, ker se njihova imena nekoliko razlikujejo. Razlog je tudi v tem, da so si zelo različni. Najpomembnejše pa je, da prihajajo iz različnih kultur. Tudi če prihajajo iz istega kraja, je bilo to zelo davno. Po tako dolgem času imajo ljudje o njih zelo različne predstave.